sobota, 05. november 2016

Pričevanje stranke Mojce: Pot do urejene zunanje podobe

Moja draga stranka Mojca mi je poslala krasno izpoved o svoji preobrazbi, ki mi jo je tudi dovolila objaviti, čeprav je zelo osebna. Vesela sem, da sem ji lahko pomagala na njeni poti do bolj urejene podobe, predvsem pa do njene nove samozavesti in žareče energije! Mojca je svoje pričevanje naslovila Pot do urejene zunanje podobe, piše pa takole:
Odkar pomnim, sem občudovala urejen zunanji videz. Kot deklica sem narisala na stotine prikupno oblečenih punčk. Leta so minevala in prišlo je obdobje, ko sem čas namenila postavljanju temeljev v svoji notranjosti. Za zunanjo podobo mi je bilo malo mar. Kavbojke, sprane in zmuckane majice turobnih sivo-peščenih in črnih tonov, lasje speti v čop, žaklasta torba ter univerzalni čevlji. In bila sem nared za povsod. Človek, ki me je dobro poznal, bi rekel, da imam bogato notranjost, ki pa se je žal skrivala za sivomišjim in povprečnim izgledom. Iskreno povedano, končni rezultat – NEVABLJIVO.

Z leti človek raste in vse ima svoj čas. Še zdaj lahko podoživim hrepenenje, ki se je nekega dne prebudilo v meni. Močno sem zahrepenela po zglednejših oblačilih in predvsem po vabljivejšem zunanjem izgledu.
Tino sem spoznala na Planetu Lepote, kjer je sodelovala pri preobrazbah. Poleg tega sem jo poslušala tudi v Šoli za mlade dame. Nekaj me je pritegnilo na njej, morda njena iskrivost in simpatičnost. Zdela se mi je dostopna. Stilistka, ki se zna približati tako manekenkam kot ljudem, ki jim moda ni blizu. »Oh, kako bi šla ne eno preobrazbo« sem zavzdihnila in niti v sanjah si nisem upala predstavljati, da se bo to nekoč res zgodilo.
In se je. Prišel je dan, ki je za vedno zaznamoval moj odnos do oblačenja in predvsem barvnega kombiniranja. Kot na vse drugo, sem se tudi na najino srečanje s Tino skrbno pripravila. V predstavitvenem powerpointu sem ji orisala vse, kar mi je všeč in česa ne prenesem. Natančno sem ji povedala, kaj pričakujem od najinega srečanja.

S sladkim nemirom sem se odpravila do njenega salona, kjer so se pričela barvna odkritja, pisana na mojo kožo. Tina je svoje delo pričela z besedami: »Ne bova naredili tako, kot ti je všeč, ampak tako kot je prav zate.« Presenečena sem opazovala učinek barv na svoj obraz. Nisem mogla verjeti, kako me (varne) barve, v katere sem se odevala, v resnici sperejo, naredijo utrujeno in nezanimivo. Močni, nasičeni in topli toni pa na moj obraz prikličejo živost, svežino, barvno harmonijo, katere se ne da spregledati. Nosila sem sive kovine, vendar je zlata tista, ki mi daleč najbolj pristaja. Tina je nanizala kupe zanimivih barvnih kombinacij (turkizna+bela+rjava, rdeča+zelena in še in še…). Mojemu barvnemu tipu pristaja plastenje temnejših odtenkov, izogibati pa se moram plastenju svetlih.
Sveže naličena izpod njenih rok sva odšli k meni domov, kjer sva v red spravili mojo omaro. Tina mi je odprla oči za nove (tudi drznejše) kombinacije, na katere sploh pomislila ne bi. Takoj je opazila, kaj mi manjka v omari in bi bilo potrebno dokupiti.
Zaključil se je prvi del najinega druženja in priznati moram da je bilo tudi malce naporno. Sploh za nekoga kot sem jaz, ki ni vajen tolikšne modno-barvne obremenitve v 1 samem dnevu. Vendar kmalu potem se me je prijel Tinin zagon za poigravanje s oblačili. Lotila sem se intenzivnega dela in z nemalo volje in vztrajnosti iz svojih oblačil ustvarila cca. 60 outfitov.

Tina se je znala približati mojemu okusu, kar se je izkazalo tudi pri skupnih uricah nakupovanja, kjer sva iz trgovine v trgovino odkrivali potencialne kose, ki bi bili vredni pristati v moji omari. Opozarjala me je na primernost in neprimernost krojev, materialov in seveda barv. Tina ima izostren čut za barve. Kose, ki bi lepo dopolnili mojo garderobo, sem poslikala in mnoge od njih po tehtnem premisleku tudi kupila.
Nakupovalni dan je bil kronan s sanjskimi novimi pridobitvami. Črtasta jaknica v stilu »chanel«,  špičaste bež balerinke, temno modro krilo so bili prvi kosi, ki so moji omari prinesli svež veter sprememb. Da ne omenim nabora skrbno izbranih ličil, ob katerih mi zaigra srce.

Že skoraj pol leta je minilo od najinega srečanja in ko pogledam nazaj, občutim v srcu veliko hvaležnost. Prvo sebi, da sem si upala storiti korak in iti k njej. Da sem si upala zahrepeneti po lepoti in v ta namen tudi kaj žrtvovati (čas, voljo in navsezadnje tudi denar). Žal mi je le, da se k Tini nisem odpravila kako leto prej. Bilo bi namreč manj zgrešenih nakupov.
In seveda gre zahvala Tini, ki je pogumno odšla na samostojno pot svetovalke za celostno podobo. Vse ženske zavedno ali nezavedno hrepenimo po tem, da bi bile lepe. Tinino poslanstvo vidim kot ločevanje zrn od plevela v modnem kaosu, kjer se zna približati vsaki stranki in ji pričarati videz, ki je vabljiv, primeren. Lep :).
Od najinega srečanja praktično ni dneva, ko ne bi bila urejena »ODGLAVEDOPET«. Iskreno povedano me urejen zunanji videz osrečuje in me tudi v dneh, ko nisem v »najboljši koži«, dvigne.


Mojca K.



Ni komentarjev:

Objavite komentar