ponedeljek, 30. september 2013

Izkušnja stranke Barbare: "Življenje je prekratko, da bi odlično izgledali le nekajkrat na leto!"

Ena izmed mojih najljubših strank Barbara, s katero redno sodelujeva (zadovoljstvo je obojestransko), je prijazno privolila, da na blogu pokažem delček najinega dela. Ko se dobiva, ob pregledovanju vsebine njene garderobe za prihajajočo sezono sestavljava stajlinge iz njenih oblačil in dodatkov, ki jih že ima doma. Marsikakšen kos je star že leta, a na novo zaživi v drugačni kombinaciji, na katero Barbara morda dotlej še ni pomislila. Sproti nastaja seznam stvari, ki jih še potrebuje, da bi dopolnila outfite. Nekatere stvari pa so seveda tudi 'za odstrel'. Manjkajoče kose s seznama potem postopoma kupuje(va), marsikateri nakup pa vnaprej predebatirava kar preko interneta, ker Barbara večino leta ne živi v Sloveniji. Ob zadnjem srečanju sva se odločili tudi fotografirati vse uspešne stajlinge, saj fotografije Barbari služijo kot navdih, kaj obleči, tudi ko že nekaj časa mine od najinega delovnega sestanka in se kakšen detajl že pozabi. 

Spodnji fotografiji prikazujeta skoraj enak outfit, na levi strani med najinim srečanjem, na desni pa v realnem življenju. Barbara je stajling še dopolnila in nadgradila s šalom, kupljenim po seznamu. Outfit sestavljajo leta star in na razprodajah kupljen plašč Mango, obleka Baukjen, legice H&M, balerinke Chanel, neznan pas, torba Dolce & Gabbana ter šal Baukjen.

(foto: osebni arhiv stranke)

Sicer pa je Barbara takole opisala svojo izkušnjo z mano: "Za obleko sem vedno porabila kar nekaj denarja, nikoli pa nisem bila popolnoma zadovoljna s svojo garderobo in svojim izgledom. Dostikrat sem obstala pred ogledalom in vedela, da ne izgledam napačno, a vendarle je bilo nekaj 'off'. Po drugi nosečnosti sem se odločila, da je napočil pravi trenutek, da pri oblačenju naredim korak naprej. Tino Martinec Selan mi je priporočila prijateljica. Najino prvo svetovanje je bilo zame pravo doživetje in razodetje. Ko je Tina zaključila s pospravljanjem moje omare, je ta izgledala kot izbran butik, jaz pa sem končno razumela, kje ga lomim. Odkar sodelujem s Tino, sem uresničila svoj cilj, da sem super oblečena prav vsak dan in ob vsaki priložnosti, saj mislim, da je življenje prekratko, da bi odlično izgledali le parkrat na leto. Sodelovanje s Tino Martinec Selan je pravi užitek, posebej cenim njeno resnost in natančnost."

četrtek, 26. september 2013

Moj članek 'Sport and fashion' objavljen v septembrski številki revije SINFO

Gotovo se spomnite članka 'Šport in moda', ki sem ga objavila letos poleti. Z Urada vlade RS za komuniciranje so me pred časom vprašali, ali bi bila pripravljena članek (ki bi ga dali prevesti v angleščino) objaviti v njihovi promocijski reviji SINFO. Revijo izdajajo predvsem za tuje javnosti, septembrska revija pa bo v skladu z duhom časa posvečena pravkar zaključenemu EuroBasketu. Zelo sem zadovoljna s prevodom ter ponosna na to objavo, tako da se gospe Valeriji Obu zahvaljujem za sodelovanje.

P.S.: Revija izide jutri.

sreda, 25. september 2013

torek, 24. september 2013

Ženskam prijazno nakupovanje v Velenjki

Stavim, da je ni ženske med nami, ki ne bi vsaj kdaj bentila nad tegobami nakupovanja, ko jo spremljajo naveličan mož, sitni majhni otroci in neprijazno okolje nakupovalnega centra, kot nalašč pa se v zadnjem trenutku izprazni še baterija na telefonu. V nakupovalnem centru Velenjka so mislili na vse. Novi lastniki in arhitekti so trgovino zasnovali tako, da je nova notranja oprema karseda ženskam prijazna. To pomeni veliko dnevne svetlobe, nežen, a nevsiljiv vonj v trgovini, živahne barve in raznoliko ponudbo. Za majhne otroke so pripravili prostor z igrali, kjer so na voljo tri animatorke, tako da lahko otroke brez slabe vesti pustite, da se varno igrajo, medtem ko se vi v miru sprehodite po trgovinah. Za moške prav tako načrtujejo del trgovine, kjer bodo lahko v miru prebrali kakšen časopis in pustili izvoljenkam, da se same razgledajo naokrog. Na hodnikih so udobne sedežne garniture, ki so namenjene temu, da se lahko usedemo, razmislimo o nakupih ali se le družimo, medtem pa lahko tudi napolnimo izpraznjeno baterijo prenosnega telefona ali računalnika. 

(foto: Klemen Kokol)

Na posebno otvoritev za medije nas je povabila njihova predstavnica za stike z javnostjo Helena Ajdnik (Kreativus), prijetno popoldne pa je minilo v druženju z domačinkama Natalijo Verboten in Aljo Krušič ter posebno gostjo Svetlano Makarovič. 

(foto: Klemen Kokol)

Ob dobri hrani in palačinkah (made by Natalija ;)) smo poklepetali in uživali v dobri družbi, nato pa poskusili tudi poseben koktajl 'Velenjka', ki bo naprodaj samo v tej trgovini. Za tiste, ki ste doma v tem delu Slovenije ali za tiste, ki se boste peljali mimo, zagotavljam prijetno šoping izkušnjo.

(foto: Tina Martinec Selan)

(foto: Klemen Kokol)

P.S.: Natalija Verboten, ki je v resnici prav tako luštna, prijazna in preprosta, kot se zdi s televizijskih ekranov, je rekla, da tako oblačila za nastope kot tudi za prosti čas vedno kupuje s svojo stilistko. Prepričana sem, da je to razlog, da je vedno brezhibno urejena svoji postavi primerno, ter si želim, da bi več medijsko izpostavljenih oseb razmišljalo na tak način. 

(foto: Tina Martinec Selan)

ponedeljek, 23. september 2013

PL-preobrazba: gospa Kristina

V septembrski PL-preobrazbi smo sodelovali s kandidatko Kristino, ki že od pomladi stopa tudi po osebni poti preobrazbe – izgube odvečnih kilogramov. K bolj zdravemu načinu življenja, pa tudi na našo preobrazbo jo je prijavila njena prijateljica, ki ji stoji ob strani in skupaj z njo vsak dan telovadi. Osebno sem bila zelo vesela, da smo lahko tudi na osebi z močnejšo postavo pokazali, da urejenost in kakšen odvečen kilogram nista medsebojno skregana, ter kaj se da narediti s kombinacijo primerne frizure, ličenja in pravega kroja oblačil. 





Dodatno sem bila vesela tega, da sem v trgovini Emporium našla tudi oblačila v barvah, saj se pogosto zdi, kot da so oblačila za močnejše zgolj črna. Res je veliko te barve, vendar se vsekakor da najti tudi barve in vzorce. Ko sem v začetku preobrazbe Kristino vprašala, če ima kakšne specifične želje glede oblačil oziroma outfitov, mi je rekla samo, da si neskončno želi poskusiti kakšno obleko, če obleka zanjo sploh obstaja, seveda. Take izzive imam nadvse rada in tudi obleko zanjo sem našla. 





Sicer pa naj fotografije govorijo same zase. Upam, da bodo tudi Kristini dale nadaljnega poguma in motivacije za pot k zastavljenemu cilju!

»Ko sem neki večer dobila SMS od najboljše prijateljice Tanje, da sem vabljena na stilsko preobrazbo, sem imela mešane občutke, saj sem močnejše postave in se mi je zdela stilska preobrazba "misija nemogoče". Kljub temu pa sem bila vesela, ker se mi je od letošnjega marca življenje obrnilo na glavo. Tanja me je namreč spodbudila, da sem začela telovaditi in seveda pravilno jesti. Tako da sva skoraj vsak dan telovadili po uro in pol v fitnesu s pomočjo osebnega trenerja in tako mi je uspelo v treh mesecih izgubiti kar 25 kg. Čeprav je bilo velikokrat naporno, sem zdržala in sem jima zelo hvaležna, da sta mi stala ob strani in me spodbujala. Zato sem bila toliko bolj vesela preobrazbe, ker so mi stara oblačila občutno prevelika. Tisti dan, ko smo bili dogovorjeni v Kristalni palači, sem imela tremo, ampak že ob stisku rok ga.Tanje in ostale ekipe je nekoliko popustila, tako da smo se pogovarjali bolj sproščeno. Sama preobrazba je bila FENOMENALNA in počutila sem kot v "sedmih nebesih", KRASNA ekipa, vsi ste/so poskrbeli, da sem se za en dan spremenila v "zelo pomembno osebo" oziroma manekenko. Vsak je opravil odlično nalogo, tako z oblačili,  frizuro in make-upom«, je še zaključila svoje misli o preobrazbi Kristina.

Prvi outfit pokaže pomembno lekcijo optičnega ožanja postave s svetlejšim osrednjim delom na trupu in temnejšimi  predeli ob straneh. Tudi za močnejše postave je mogoče najti ustrezne hlače in zgornje dele v lepih barvah in vzorcih. Torbica zaokroži barvno temo outfita, čevlji s polno peto pa nudijo dovolj opore in udobja. Hlače Punt Roma, bluza in suknjič Wallis, torba Dorothy Perkins, čevlji Nero Giardini



Drugi outfit je lahko elegantnejši dnevni ali večerni, odvisno od dodatkov. Top z globokim V izrezom in  svetlečimi kamenčki ob dekolteju podaljšuje linijo vratu in vleče pogled vertikalno, kar prispeva k navidezno vitkejši silhueti. Hlače Punt Roma, tunika Wallis, zapestnice Dorothy Perkins, torba Furla, čevlji Nero Giardini



Tretji outfit: Kristina se je izredno razveselila obleke, ki ji je bila zelo všeč. Obleka ni tako široka, da bi kot šotor povsem skrila postavo, seveda pa tudi ni preveč ozka, da bi se neprijetno zažirala med obline. Mala zlata torbica zaradi majhnosti služi le za večerne izhode. Salonarji so zaobljeni in imajo ustrezno debelino pete, ki lepo uravnoteži Kristinine noge. Obleka in mala večerna torbica Punt Roma, uhani Dorothy Perkins, čevlji Calvin Klein



Fotografije: Sanja Martinec.

Članek o preobrazbi si lahko preberete tudi na portalu Planet Lepote.





torek, 17. september 2013

O blog(anj)u

»Te kar občudujem, da še vedno pišeš svoj blog. Zadnje čase sem dobila občutek, da so blogi postali totalno passé«, mi je rekla sogovornica. Najprej me je imelo, da bi se začela divje zagovarjati, potem pa sem ugotovila, da ima kar prav. Ogromno blogov slovenskih avtorjev in avtoric, ki sem jih rada prebirala, ni več oz. je bil zadnji vnos napisan mesece nazaj – zanesljivo znamenje, da je njihov blog zaspal za vedno ali je v gotovem izumiranju (če naštejem le tiste, ki so se dotikali mode in stila, so to npr. DCMU, Izpovedi Zapravljivke, Sisi blog, Model agent mother fashion, ...). Potem sem se spomnila debate, ki sem jo imela že leta nazaj z znancem, ki se zelo spozna na te stvari. Že takrat, ko sem začenjala z blogom Odglavedopet, mi je rekel, naj se zavedam, da blogom kot takim bije zadnja ura. Zavedam se, da so video vsebine dosti atraktivnejše, da bolj instant-zadovoljijo gledalca (stavim, da v povprečju ljudje raje gledajo video ali film kot berejo), so pa tudi mnogo zahtevnejše, dražje in bolj komplicirane za pripravo. Tudi sama priznam, da sem vizualni tip in da mi je ogledovanje estetskih insta-fotografij v velik užitek. Sprašujem pa se, ali slika res pove več kot tisoč besed oziroma ali slika vedno pove več kot tisoč besed? In če je blog plod izključno lastnega truda ter gre za delo, ki ga opravljaš poleg vsega ostalega, potem je kvaliteten – od kvalitete tukaj ne odstopam in je kvantiteta ne bo nikoli nadomestila – članek najboljše, kar se lahko 'zgodi'. Ker nisem tržnica ne po izobrazbi ne po duši, so mi tuje tudi raznorazne 'podkupnine' v obliki nagradnih iger, prošenj za komentarje in lajke, čeprav vem, da je to dober način za pritegovanje publike in dvig obiskanosti neke vsebine.
Sem predstavnica izumirajočih dinozavrov, ki še pišejo blog ali blog vendarle še ni umrl? Tuji blogi, ki jim že leta rada sledim, so še kar 'alive and kicking' ;).

Zdaj pa ste na vrsti bralke in bralci, vaša mnenja me iskreno zanimajo. Povejte mi, ali radi berete bloge? Ali radi berete Odglavedopet blog? Kakšne vsebine so vam všeč, česa si želite? 

(foto: Tim Walker)

torek, 10. september 2013

Misija nemogoče ali kupovanje otroških oblačil v centru Ljubljane

Nekaj tednov nazaj, ko smo hčerko začeli navajati na kahlico, sem se med sprehodom po centru mesta spomnila, da bi šla kupit nekaj parov spodnjih hlačk zanjo. Pa sem obstala v zadregi, kam naj sploh grem. Po premisleku sem se spomnila, da bi – če kje, to znali imeti v Nami na otroškem oddelku. Žal so imeli tam le eno znamko spodnjega perila za otroke, ki je precej draga (za ceno enega para dobim v kakšni drugi trgovini cel paket spodnjih hlačk) in še to ne v njeni številki. Stvar me je osupnila. Najprej sem se spraševala: ali sem res jaz tako zahtevna, da bi rada v centru kupila tako banalne stvari kot so otroške spodnje perilo, nogavice in podobno, ali je nekaj s centrom mesta preprosto narobe?? Odločila sem se za slednje. Zdi se mi docela neverjetno, da sredi prestolnice ni trgovin z otroškimi oblačili. Tako smo se prisiljeni voziti na v nakupovalne centre izven centra, kjer se sicer dobijo lepa otroška oblačila po normalnih cenah, a za tistega, ki nakupovalnih centrov ne mara, je to prava muka. Zakaj znamke, kot je npr. Okaidi, nimajo svoje trgovine v centru mesta? Zakaj Zara in H&M, ki imata lepo ponudbo otroških oblačil in trgovini s ponudbo za odrasle na najbolj 'prometnih' ljubljanskih ulicah, nimata oddelka za otroke tudi v mestu? Edini trgovini z otroškimi oblačili sta Maxi in Nama (ter nekaj butične ponudbe na Starem trgu), a tam je ponudba včasih omejena ali pa se preprosto ne dobi številke. Glede na veliko število staršev, ki se z otroki v vozičkih sprehajajo po mestu, sem prepričana, da bi bilo povpraševanje veliko; zase vem, da bi mi tovrstna ponudba zelo olepšala in olajšala nakupovanje za moja otroka ter da bi zato še raje hodila po centru Ljubljane, kjer sem tako rekoč vsakodnevno. 

ponedeljek, 02. september 2013

Barve po petdesetem

Nedolgo nazaj sem na spletu brala zanimiv članek o raziskavi, ki so jo naredili v Veliki Britaniji. Med ženskami, starimi nad petdeset let, so naredili anketo, v kateri so jih vprašali o vsebini njihovih garderobnih omar. Večina vprašanj se je nanašala na njihovo dojemanje barv in na to, do kakšne mere si ženske upajo nositi barve. Čeprav jih je v splošnem vprašanju o barvah 91 odstotkov odgovorilo, da so jim žive barve zelo všeč, pa ima skoraj tri četrtine anketirank v svoji omari največ tri živobarvne kose oblačil ali modnih dodatkov. Ko so jih povprašali o razlogih za slabo zastopanost barv v njihovih omarah, so ženske odgovorile, da se v črni, sivi, rjavi in peščenih tonih počutijo najbolj varne – ker ni bojazni, da bi na kakršenkoli način izstopale ali da bi jih kdo opazil. 

(foto: smh.com.au)

Pravijo, da so petdeseta nova trideseta, zato so zgornje ugotovitve toliko bolj zaskrbljujoče. Čeprav veljajo za ženske v Veliki Britaniji, lahko iz opazovanja in izkušenj s strankami rečem, da zelo podobno velja tudi za slovenske dame po petdesetem. Pa vendar nam barve v življenje vnesejo toliko veselja, užitka in lepote, da ni popolnoma nobenega razloga, da bi jih nosile samo v rani mladosti. Omenjena raziskava je pokazala, da tista peščica žensk, ki si kdaj pa kdaj drzne obleči rumeno, modro, zeleno, rdečo, oranžno in podobno, to stori le na počitnicah. Paradoks je v tem, da se bi morale starejše dame toliko bolj izogibati dolgočasnim, temnim barvam, kolikor več let štejejo. Svetle in žive barve, ki se ujemajo z našim barvnim tipom in podtonom kože, namreč osvetlijo obraz, saj odsevajo svetlobo ter zato navidezno zakrivajo podočnjake, temne madeže in gube. Pravi mali obrazni lifting brez skalpela torej, da psihološkega učinka barv na nas in na ljudi okoli nas sploh ne omenjam.
Britanska raziskava je še pokazala, da si ženske po petdesetem tudi bistveno manj drznejo nositi laskave kroje in poseči po izrazito modnih kosih, enostavno zato, ker se bojijo tega, kaj bodo rekli drugi (!).
Drage bralke, najbolj važno je, kaj si o sebi mislite same in kako samozavestne ste v svoji koži. Če vas bodo drugi opravljali iz nevoščljivosti, dodatna točka za vas. Pa ve, si upate biti lepe, zapeljive in zadovoljne v svoji koži tudi po tem, ko ste se že rokovale z Abrahamom ;)?

(foto: rtvslo.si)