Intervju: Ksenija Krevs, life coachinja

Ksenija, zdi se, kot da smo ženske dandanašnji postavljene pred kar hude pritiske. Uspešne moramo biti v službi, dosegati osupljive rezultate, biti dobre žene, popolne mame, iznajdljive gospodinje, kuharice, zdravnice in psihoterapevtke za potrebe lastne družine, odlične prijateljice, poleg vsega tega pa naj bi bile tudi kar najbolj 'fit' in se ukvarjale še s kupom zanimivih hobijev ... Smo si to breme naložile kar same ;)? Kako se ustaviti in reči 'dovolj imam'?

Tina, hvala za zelo zanimivo vprašanje. Predvsem je ključna razlika med tem, kar si ženska sama želi delati, torej kar jo res veseli, pri čem se počuti izpolnjena, ker ob tem ni praviloma nikoli utrujena in izčrpana, ter tistimi opravili in dolžnosti, ki jih opravlja, ker se naj bi tako spodobilo oz. je nujno, kajti nihče drug jih ne naredi namesto nje. Številna pričakovanja, kaj naj bi ženska vse počela, so družbeno in zgodovinsko pogojena in zelo globoko vsajena, ker so jih sprejele že naše prababice,  babice in mame, me pa v dobršni meri od njih. Zdi se mi, da ni ključno reči »dovolj imam«, temveč premisliti, »kaj res hočem«. Na povezavi: http://tvojamoc.si najdete brezplačno knjižico 'Kako poskrbiš, da se z nasmehom zbudiš' ter si z njo pomagate razjasniti, kaj v resnici hočete.

(foto: tvojamoc.si)

Ali se ti zdi, da veliko ljudi pristane na neko službo, delovno mesto samo zato, ker ta služba prinaša določen dohodek, čeprav v njej ne uživajo? Kako se spopasti z nezadovoljstvom na delu, ki ga simptomatsko opiše vsak ponedeljek izrečen stavek: 'Komaj čakam na petek!'?

Redna služba oz. prihodki izpolnjuje našo potrebo po varnosti. Ko jo v veliki meri lahko izpolni nekaj drugega, smo sposobni zamenjati službo, delo, ki nas ne veseli. Za začetek je nujno dvigniti svojo vibracijo, poskrbeti, da se najprej počutimo bolje. Ni smiselno izsiljevati sprememb v okolici, ker so samo odraz nas samih. Ko se mi spremenimo, bomo spremenili okoliščine in ne obratno. Večina tega noče slišati, ampak je res. Zame je zlata vreden nasvet: išči, kaj te navdihuje, delaj, kar te veseli, in bodi hvaležna za tisto, kar imaš. Šele potem gremo na polno v akcijo, da pritegnemo nove priložnosti, nova poznanstva, dobimo nove ideje … Podobno pritegne podobno, zato nima smisla ostajati v negativi in se pritoževati, ker se boste lahko samo še bolj.

Marsikdo trdo dela, gara, doživlja preizkušnje, pa vendar službenega uspeha kar ni in ni. Kljub trudu in potu ni obljubljene povišice, napredovanja ali boljše plače. Pride depresija, obup, živčnost, začaran krog ... Kaj je narobe? Kako se s tem spopasti?

Zgraditi moramo dovolj samozaupanja in se dovolj ceniti, da zares začutimo, da smo vredni dobrih stvari in da si zaslužimo več. Ne gre za besede, temveč za občutke, takrat se spremeni nekaj na naši energetski ravni, to drugi nezavedno zaznajo in se začnejo drugače obnašati do nas. Ko se mi drugače počutimo, drugače ravnamo in takrat smo tudi sposobni stopiti pred šefa in dobiti, kar si zaslužimo. Skozi ta proces odkrivanja lastne vrednosti gremo vsi, le da eni sami, boleče in počasi, eni pa si dovolijo raje pomoč in si poiščejo ustrezno podporo, da hitreje začnejo spreminjati sebe in s tem svoje življenje. 

Pravi razlogi, zakaj smo kar nezadovoljni in nas je preveč strah, da bi kaj spremenili, so temeljni občutki o sebi, npr. nisem v redu, nisem pridna, nisem dovolj pametna itd. Ti nas praviloma najmočneje sabotirajo in blokirajo,  da niti zares ne razmišljamo, kaj bi radi in kako do tega lahko pridemo. Nekako se vrtimo v mislih: »Drugi lahko, ker so bolj pametni, bolj izobraženi, bolj sposobni, imajo zaledje ali več denarja ali že kaj …« V resnici imajo drugi ljudje, ki so bolj uspešni, srečni in zadovoljni, samo bistveno manj notranjih blokad, bolj jasne cilje in se zato bolj sistematično lotijo akcije.

Kaj bi rekla, da je za vsakega človeka najpomembnejša naloga, ko razmišlja o svojem življenju in vseh področjih le-tega (kariera, družina, odnosi, fizična kondicija ...)? Česa v življenju potrebujemo več in česa manj?

To lahko odkrije samo vsak zase. Res pa je za vse, da  potrebujemo več stika s svojimi občutki, ker so ti naši smerokazi. Ko se dobro počutimo, gremo v pravo smer. Kadar se slabo počutimo, nas nekaj zvija, nas stiska,  a zamahnemo z roko in gremo vseeno po isti poti, so to signali, da smo zavili s prave poti, zelo enostavno.  Saj vsak zase točno ve, kdaj ignorira tisti tihi glasek, misel, občutek, ki prigovarja, kaj naj stori, a najdemo cel kup razlogov, da mu ne sledimo. Zato pa je najpomembneje začutiti ter raziskati, kaj hočemoKo si oblikujemo svojo vizijo življenja, začnemo zelo dobro razlikovati, česa potrebujemo več in česa manj.

Vse v življenju je prepleteno, zato tudi vidim, da v resnici sploh ni pomembno, kje se lotimo temeljitih sprememb, saj se nam to bogato obrestuje tudi na vseh drugih področjih. Katerokoli področje je lahko klic k spremembi, potem pa neizogibno napredujemo na vseh ravneh, da le razumemo mehanizem, da je treba spremeniti nezavedni program, ki ga nosimo v sebi. 

Je sreča univerzalna definicija? Ali uspeh lahko merimo? Kako vemo, da smo srečni?

Mislim, da univerzalna definicija ne obstaja, ker je dojemanje sreče osebno in kulturno pogojeno. Osebno pa verjamem, da srečo doživljam, ko uresničujem, kar si želim. Za to pa je nujno, da napredujem, rastem, se osebnostno razvijam in dajem. 

Uspešni smo,  ko napredujemo proti svojemu cilju.  Potrošniška kultura nam sicer uspešno vsiljuje miselnost, da sta  sreča in uspeh eno in isto, uspeh pa merimo oz. dokazujemo z denarjem, stanovanjem, hišo, večjim avtom… Če bi bilo to res, bi bili vsi milijonarji srečni, pa so res? Niti približno. Če pa zase zastavimo tako navdihujočo vizijo življenja, da si jo iz dneva v dan prizadevamo uresničiti, nujno neprestano napredujemo.

Kakšno vlogo pri vsem tem po tvojem mnenju igra človekova samopodoba? Ali jo ljudje gradijo na pravih koncih? Kako pomemben je videz?

Samopodobo razumem kot občutke, kako posameznik ali posameznica doživlja sebe. Poglejte svoje življenje in vidite lahko, kakšno samopodobo imate. Boleče resnično. Toda samopodoba je v večji meri ustvarjena do približno sedmega leta in je na nezavedni ravni, zato jo lahko sami, brez pomoči coacha ali mentorja,  zgolj počasi in še to le do določene mere spreminjamo. Vsaj takšne so moje izkušnje. Kje jo torej kdo gradi, si lahko vsak sam odgovori.

Velik del samopodobe je vezan na naš videz. Spet  ne gre toliko za to, ali smo res točno takšni kot z naslovnice, temveč ali se dobro počutimo v svoji koži, ali sprejemamo vse svoje obline ali pege ali barvo las. Tu se mi zdi, da je mnenje in nasvet strokovnjaka še kako dobrodošlo. Ko ženska začuti, da je lahko lepa in čudovita s primerno barvo las, obliko pričeske, s pravimi barvami in kroji, takrat to izredno pozitivno vpliva na samopodobo. Lahko je tudi to nekakšen zametek večjih in nezadržnih pozitivnih sprememb. Osebno sem najhitreje začutila, da se dojemam drugače, ko se lepše uredim. Seveda ni to edino, na čemer gradimo, je pa zelo opazen del v mozaiku samopodobe.  

Kakšno je tvoje mnenje o pomenu prvega vtisa? Kaj pa si misliš o tem, da je človek tako notranje kot zunanje bitje in da tudi urejena zunanjost odraža urejeno notranjost?

Ljudje imamo radi lepoto, urejenost, harmonijo. Večinoma to opazimo najprej pri oblačilih, frizuri in make-upu, zato nas urejeni ljudje bolj pritegnejo in kdor se tega zaveda, to rade volje upošteva. Še posebno velja, da je prvi vtis najbolj ključen ravno v poslovnem svetu, kjer dobiš pogosto samo prvo priložnost. Če takrat prepričaš ljudi, potem morda dobiš še drugo.

Hkrati pa sem pri sebi in pri kar nekaj svojih strankah opazila, da bolj ko smo notranje usklajeni, bolj nekako naravno se nam zdi, da smo tudi skladno oblečeni, z urejeno frizuro, ženske tudi vsaj malo naličene. Mislim, da to ljudje enostavno vemo, zato pa nas tudi avtomatično bolj pritegnejo urejeni ljudje, ker nekako zaznavamo to povezavo med notranjo in zunanjo harmonijo. Ko smo mi sami v harmoniji s seboj, opazimo tudi, kdo je samo urejeno oblečen, notri pa izgubljen,  torej kdo je zgolj narejen, in zato manjkrat nasedemo lažnemu prvemu vtisu.

Kaj je tvoja definicija skladnosti, dobrega sloga? Kakšen človek te pritegne? Je lepota 'merljiva' ali gre za kaj drugega?

Zame je skladnost celota: barve, kroji, frizura, ličila in velika mera zaupanja vase in sočutja, ljubezni  do drugih. Od nekdaj me pritegnejo ljudje, ki žarijo. Torej njihov nasmeh in slog odražata zadovoljstvo v življenju, s samimi seboj ali vsaj s svojim napredkom.

Ne vem, če je lepota merljiva, je pa dosegljiva vsaki ženski. Strinjam se z Audrey Hepburn, meni najljubšo stilsko ikono, ki je rekla: »Lepota ženske ni v oblačilih, ki jih nosi, postavi ali načinu, kako si počeše lase. Lepota ženske mora biti vidna iz njenih oči, ker so te vrata v srce, kjer najdemo ljubezen.« 

Ne sledim modnim smernicam, ker imam raje kakovostne osnovne kose, obvezno pa preberem blog Odglavedopet, ker izvem vse novosti za posamezno sezono in kjer so nasveti predvsem zelo življenjski in uporabni zame kot žensko, ki gradi svoj posel in vzgaja tri otroke. 

(Ksenija in Tina na dogodku '500 podjetnic', foto: Ksenija Krevs/tvojamoc.si)

Dobitnici novih Sensai Silky Design Rouge šmink sta ...

V nagradni igri pod videom Rdeče ustnice in nevtralen obraz sta bili naključni izžrebanki Marjeta Udovič in Suzana Kranjc. Verjamem, da skačeta do stropa, ker sta dobitnici fantastične nove šminke Silky Design Rouge japonske znamke kozmetike Sensai:

http://www.sensai-cosmetics.com/en/promotion/cellular_performance_silky_design_rouge.html

Te prestižne šminke (cena šmine je cca. 35 €, zato je izraz 'prestižne' kar pravšnji ;)) združujejo svilnat nanos šminke z natančnostjo svinčnika, gre namreč za šminko v svinčniku. Tako ne potrebujemo ločene obrobe in šminke, kar nam prihrani en korak v ličenju, ustnice pa so zaradi bogatih proteinov svile čudovito gladke, nahranjene in razkošno poudarjene. Seveda sta šminki rdeči, ena živo svetlo rdeča, druga umirjena malce rjavkasta rdeča. Embalaža je prekrasen črn tulec. Le katera si je ne bi želela, kajne? Me je mikalo, da bi ju obdržala kar zase ;), ampak verjamem v to, da če človek dobi, mora tudi dati - tako je občutek še boljši.

Več o Sensai kozmetiki lahko vidite tudi na njihovi FB strani, če jo všečkate in sledite:
https://www.facebook.com/Sensai-Cosmetics-Slovenia-1401080…/

Fotografija žreba:

vse fotografije: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

500 podjetnic 2016

Včeraj sem se udeležila dogodka '500 podjetnic', ki enkrat letno združi podjetnice iz vse Slovenije. Dogodek je zasnovan kot mešanica predavanj in mreženja; za moj okus gre za super idejo in krasen dogodek, ki bi verjetno bil enako uspešen (in zaželjen), tudi če bi se recimo zgodil 2x letno.

Konferenco je gostila Unionska dvorana, ki je z lepim ambientom in dovolj zračnim prostorom poskrbela za odlično ozadje tako za nastopajoče kot tudi za nas, ki smo sedele v dvorani. Pogled na cca. 560 udeleženk, ki smo bile skladno z zapovedanim kodeksom oblačenja vse v rdečem, saj je rdeča barva barva strasti, moči, poguma in zahteva samozavest, je bil prav osupljiv.

Predavanja so me navdušila, še posebej bi izpostavila Dejana Roljiča, ki je skozi zabavno in prav nič suhoparno powerpoint prezentacijo povedal svojih 15 nasvetov za uspešno podjetništvo; na drugačen način me je navdušila tudi hrvaška motivatorka Ana Bučević. Obe predavanji sta mi dali kar precej za misliti, sta me pa tudi potrdili v tem, da mora človek delati tisto, do česar čuti največjo strast, za kar je po domače povedano rojen, saj le to prinese zadovoljstvo in uspeh. Torej sem na pravi poti ;).

Ker sem na dogodek odšla sama in ne v družbi prijateljic podjetnic kot nekatere druge udeleženke, sem bila tam bolj kot ne prepuščena lastni iznajdljivosti in zato lahko dogodek objektivno ocenim tudi s tega vidika. Ne glede na odlično organizacijo poteka dogodka od a do ž moram priznati, da za moj okus samo mreženje ni bilo dovolj organizirano. Za navodila in mreženje je skrbelo podjetje BNI, ki je v svetovnem in slovenskem merilu vodilno podjetje za poslovno mreženje, ker pa sem pred nekaj leti že bila na enem BNI sestanku, sem podobno strukturo mreženja (tam ima vsak udeleženec na voljo 30 sekund za kratko in jedrnato predstavitev svojega posla) pričakovala tudi na dogodku '500 podjetnic'. Žal je bilo na tem dogodku mreženje zamišljeno kot neformalno srečevanje v odmoru za malico in med kosilom, a na ta način se pač ne da opozoriti nase in na svoje storitve več kot le nekaj ljudi. Tudi sama bi z veseljem slišala predstavitve vseh podjetnic, ki se ukvarjajo s področji, sorodnimi mojemu, poleg tega pa bi na ta način lahko hitreje ugotovile svojo kompatibilnost in navezale več stikov. Kljub vsemu sem spoznala nekaj krasnih žensk, s katerimi smo si izmenjale vizitke in upam, da bomo ostale v kontaktu ter skupaj naredile kakšno super stvar.

Da se dotaknem še 'mojega' področja dogodka ;). Kot sem že omenila, je bil predpisan kodeks oblačenja rdeča barva, in dokaj previdljivo so med udeleženkami prevladovale kombinacije črne in rdeče barve. Sama sem izbrala mehkejšo, lososovo rdečo v kombinaciji s temno sivo, saj ta kombinacija mnogo boljše pristaja mojemu barvnemu tipu od črno-rdeče. Obleka je delo šivilje Alenke, več o obleki pa v naslednjih dneh na blogu.

Čeprav sem videla ogromno zelo lepo urejenih dam, pa sem pogrešala nekaj več kreativnosti in tega, da bi si katera upala malce 'poštrleti' iz množice. Ne morem pa tudi, da ne bi pokarala nastopajočih moških, saj so prav vsi, od voditelja do predavateljev, na odru stali z odpetimi suknjiči in nerodno štrlečimi kravatami. Sem mislila, da je pravilo o zapetem zgornjem gumbu jasno vsaj tistim, ki se vsakodnevno ukvarjajo z (javnimi) nastopi, a očitno ni tako! Če pa suknjič skoraj poči, ko ga gospod zapne, je zagotovo čas za nakup novega v primern(ejš)i velikosti ;).

Vse čestitke organizatorkam za zelo dobro in smooth izpeljan dogodek, ki je tudi vseskozi zgledno pokrit na njihovi FB strani (podjetnica.com). Meni zagotovo ni žal, da sem se ga udeležila in sem od njega veliko odnesla.

Vse fotografije: Tina Martinec Selan/Odglavedopet