Skratka, danes objavljam dve sveži fotografiji. Prva je nastala na otvoritvi likovne razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije, stojim pa pred oljno sliko mojega moža, Jurija Selana.
(foto: Tina Martinec Selan)
Druga fotografija je dopoldanska, casual oprava pa je posledica tega, da sem se s prijateljico sprehodila po Tivoliju in odšla na zelo prijeten klepet ob čaju in tortici.
(foto: Tina Martinec Selan)
V obeh primerih se dobro vidi moj precej svoboden pristop do barvnega kombiniranja. Prvi outfit prikazuje za moj okus zelo lepo, čeprav na prvi pogled nepričakovano kombinacijo zelene in temno vinsko rdeče barve, s čimer se umiri in zabriše kontrast, ki bi nastal v primeru kombinacije iste zelene s črno. V drugem outfitu sem plastila odtenke temno vijolične, temno modre in temno sive, obroba na jopici pa poživi kombinacijo.
Velikokrat sem soočena s prepričanjem žensk, da en outfit ne sme vsebovati več kot dveh (ali maksimalno treh) barv; v nasprotnem primeru jih je strah, da bo vse skupaj preveč pisano in 'našarjeno'. To deloma drži, vendar le za zelo stroge in konzervativne oblačilne sheme, ki jih zahtevajo določena delovna mesta.
Sama se pri barvnem kombiniranju držim tega, da ima outfit neko barvno rdečo nit ter da so odtenki na nek način sorodni (kar lahko pomeni podobni, lahko gre za plastenje različno svetlih/temnih odtenkov iste barve z enakim podtonom, lahko so med seboj v neke vrste kontrastu in tako dalje). Vedno tudi poskrbim, da ni preveč 'centrov dogajanja', saj kot pri likovnem ustvarjanju tudi pri oblačenju velja, da če so nekatera področja bolj vizualno vpadljiva, morajo biti zato nekatera druga bolj umirjena. Ker se vedno držim tega, da nosim barve iz svoje palete, me to, da končni efekt ne bi bil harmoničen, sploh ne skrbi.
Upam, da morda dobite kakšen nov navdih za barvno kombiniranje ali pa za CMB-barvno svetovanje :).
Draga Tina!
OdgovoriIzbrišiPrva kombinacija je ZELO lepa in res preseneti.
Toliko o barvah in strahu - moja sveža svakinja je danes tudi pokomentirala oblekico v stilu Modrianovih pravokotnikov - da ima preveč barv v sebi, da bi jo ona dala nase. Šlo je za 3 odtenke sive in (hladno) rdečo. Oh, ja.
Pri meni je strah ta, da bi jih bilo preveč ;-)
Anča, hvala za komentar! si najbrž mislila napisati, da je pri tebi strah ta, da bi bilo barv premalo? tako sem namreč razumela iz povedanega. sicer pa je Mondrian poleg bele in črne na slike dodal še vse tri primarne barve, tako da mislim, da si bila v svoji obleki še prav barvno 'zadržana' :D.
OdgovoriIzbriši