Moda, ki ni zame

Ko spremljam trende po spletu in v modnih revijah, jih vedno gledam skozi prizmo tega, komu in zakaj bi nekaj pristajalo. Pri tem, logično, precedim trende tudi skozi lastno sito – kaj pa bi pristajalo meni in, po drugi strani, kaj mi nikakor ni všeč niti ni zame iz kakršnegakoli drugega razloga. Obstaja seznam stvari, ki jih (s precejšnjo gotovostjo lahko rečem: nikoli) ne bom nosila. Na tem seznamu so:

Dolga krila: določenemu tipu postave in sloga dolga krila izjemno pristajajo, vendar sama ne spadam mednje, ne glede na to, kako zelo modna so in kako svoboden občutek dajejo. Uporabnice pravijo, da so dolga krila neverjetno udobna za hojo in sedenje, nobenih skrbi ali bojazni, kako bi položili noge in podobno, poleti hladijo in valovijo v vetru ... En poskus dolgega krila sem imela v času nosečnosti, pa sem se mu odpovedala in ga nikoli nisem oblekla, ampak vrnila v trgovino. Če vprašate mene, so določeni stajlingi z dolgimi krili lahko zelo kul, še sploh za ženske, ki se zaradi oblike postave v krajšem krilu ne počutijo dobro (po domače povedano, ne marajo kazati nog). Po drugi strani pa mislim, da tudi slučajno ne pristajajo vsem (ki jih nosijo), med njimi zagotovo niso ženske majhne postave, ker dolgo krilo poruši vse proporce in tega se ne da zanikati. Tudi na zadnjem fashion weeku v Ljubljani je bilo med obiskovalkami dolgih kril za moj okus občutno preveč.

(foto: whowhatwear.com)

Čevlji z debelimi petami: letos se moda v izredno veliki meri zgleduje po sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je nosilo vse sorte resice, dolge obleke in krila, brezrokavnike, hipi vzorce, boemske tunike, semiš, frizure s prečo po sredini, hlače na zvonec in čevlje z debelimi petami. Ne glede na to, da nisem oboževalka mode sedemdesetih in se z lahkoto odpovem prav vsemu zgoraj naštetemu, so mi čevlji z debelimi petami verjetno najgrši od vseh. Gre za posebej debelo peto, ponavadi oglate oblike, čeprav ni nujno, ki vsak čevelj, pa naj gre za zimske škornje ali poletne sandale, naredi obupno neelegantne in 'krampaste'. Bom preskočila.

(foto: jannairefaulkner.wordpress.com)

Crop tops: trend, ki ima deloma korenine v devetdesetih (če ste gledali Beverly Hills 90210, se boste spomnili vseh ženskih likov v spranih leviskah in prekratkih širokih topih). Dejansko ne vem, zakaj bi kdo hotel nositi top v kombinacijami s hlačami ali krilom tako, da se vmes vidi decimeter gole kože, še sploh za v mesto ...? Tudi v elegantni obliki, kot jih lahko vidimo na rdečih preprogah Hollywooda, mi nikakor ne potegnejo. Seveda obstajajo deklice in ženske, ki so jim mati narava ali dolge ure v telovadnici podarile six packe, trde in izklesane kot lesena omara. Meni jih ni nihče, zato bom svoj, po treh porodih lepo oblazinjen trebuh, raje varno zapakirala v majice in zgornje dele povsem normalnih dolžin.

(foto: nonsidicepiacere.it)

Peščeno obarvane ustnice: če se premaknem še na področje lepote, tudi tukaj obstaja nekaj stvari, ki mi niso všeč in ki jih ne bom nikoli nosila. Mednje gotovo spadajo usta tako svetle peščene barve, da se že zlijejo z barvo kože, na nekaterih ženskah pa celo vidim, da je šminka (oziroma puder, ker to se običajno doseže s tekočim pudrom) svetlejša od kože obraza. Osebno mi je všeč, da so ustnice vsaj toliko pigmentirane, da delujejo 'živo', no sama pa itak ne maram neobarvanih ustnic (na sebi).

Črni lasje: tukaj gre le za vprašanje koloristike, črni lasje pač niso nikjer v dometu moje barvne palete. Sicer se da stvari spremeniti in prilagoditi, vendar so črni lasje nekaj, česar po vsej verjetnosti ne bom nikoli imela.

Nail art: še zadnja stvar, za katero sem precej prepričana, da se ne bo znašla na meni, so z vse sorte nalepkami, aplikacijami in kristalčki polepljeni nohti. Medtem ko razumem (in nosim) vse barve lakov za nohte, krašenje z dodatnimi bleščicami, metuljčki, pentljicami, diamantki, ter risanje črt, likov, vzorcev in ostalih reči, preprosto ni 'my piece of cake'. 

(foto: nails-designs.com)

Vichy Idéalia Skin Sleep krema, Idéalia Life Serum in nekaj o ocenjevanju kozmetičnih izdelkov

Pred nekaj dnevi sem dobila v dar novo Vichy kremo Idéalia Skin Sleep ter serum Vichy Idéalia Life Serum.

Vedno me zanima, kaj določena krema vsebuje, zato da do neke mere vem, kaj lahko pričakujem – malce sem se v vseh teh letih namreč že naučila, kaj moji (problematični, rahlo mastni) koži ustreza in kaj ne. Zaradi svojega študija imam za seboj tudi toliko vrst kemije, da si znam vsaj okvirno razložiti, kakšno funckijo ima kakšna sestavina v kremi. Vendar sem se naučila tudi to, da je pri kozmetiki domet delovanja neke kreme vedno bolj ali manj omejen, še sploh to velja za t.i. anti-age izdelke. Obstajajo določene molekule, ki zaradi svoje velikosti, naboja ali drugih lastnosti sploh lahko prehajajo v spodnje plasti kože (kjer se nahajajo tarčne strukture v koži, ki so 'odgovorne' za staranje kože). Vendar mora biti izpolnjenih veliko pogojev za to, da bo do nekega učinka omenjenih molekul na kožo prišlo. Nadalje imamo problem merljivosti učinka neke kreme na kožo. Kadar ne gre za dermatike, ki zdravijo patologijo kože (npr. rane na koži, luskavica, hude akne, opekline, ...), kjer so učinki zdravilnih učinkovin v kremi vidni, gre bolj kot ne za subjektivno oceno uporabnice. In temu, čemur se s tujko reče 'user experience', je v kozmetičnih kremah namenjenih večina sestavin. Ankete kažejo, da ženske pri kozmetičnih izdelkih, kot so kreme, cenijo naslednje lastnosti: prijeten vonj, otip, mazljivost, vpojnost, žameten občutek na koži, izgled izdelka in embalaže. Za prijetno mazljivost in drsenje skrbijo silikoni v kremah, za obstojnost konzervansi, za vonj dišave, za videz določeni korektorji barve, svetleči delci, barvila in podobno. Potem so tukaj lepši videz kože, ki se ga lahko opazi neposredno po nanosu, za kar običajno poskrbijo določeni 'plumperji' (kožo trenutno napnejo), npr. kofein, hialuronska kislina ... Na daljši rok lahko uporabnica tudi vidi, ali ji krema ustreza v generalnem smislu: če ji kožo draži, maši pore, povzroča rdečico, srbenje, zategovanje ali po drugi strani dodatno masti kožo, ...  in za te učinke so odgovorne sestavine, kot so kisline, antioksidanti, olja, lipidi in podobno. Proizvajalci v reklamnem materialu sicer pogosto navajajo tudi trditve, kot so »opazno izboljšanje videza nepravilnosti«, kar si lahko prevedemo na primer kot »zmanjšanje gub«, vendar je to že spolzko področje oglaševanja, saj se potrošnika ne sme zavajati z varljivimi obljubami – dejstvo je, da čudeže v pomlajevanju lahko delajo samo invazivni kozmetični posegi, kar je že domet plastične kirurgije.

(foto: Tina Martinec Selan)

Zdaj pa moje mnenje o Vichy Idéalia Skin Sleep kremi in Idéalia Life Serumu. Na embalaži kreme piše: »Idealna kakovost kože ob prebujanju: polt je sveža, tudi če imate težave s spanjem.« Pri serumu sem bila sprva skeptična, ko sem zagledala, da vsebuje drobne rozkaste svetleče delce, saj zaradi mastne kože svetlečih izdelkov za kožo ne maram preveč. Vendar se je svetlenje v serumu izkazalo za presenetljivo subtilno in nemoteče, dobro se obnaša tudi kot podlaga za tekoči puder in v tem smislu ne vpliva na (ne)obstojnost pudra. Je pa res, da je moja koža bistveno manj mastna kot pred leti in da sem mogoče malo prerasla željo po mat videzu kože, tako da me vlažen videz kože ne moti (več). Če pa koga svetleči delci v izdelku odbijajo, potem Life Serum zagotovo ne bo zanj. Občutek na koži je lepo mazljiv, mehak, kože pa mi po njem nič ne zateguje, ampak je lepo navlažena. Enako velja tudi za kremo, ki daje bogat in poln občutek, čeprav je po formulaciji gel (zanje pa je značilno, da se krasno mažejo in vlažijo, vendar po njih kožo lahko zateguje, ko nekatere komponente po nanosu na kožo iz gela izhlapijo – zato so izdelki za hlajenje kože, npr. po sončenju, pogosto v obliki gela). Krema mi kože nič ne draži, ne masti ekstra in zaenkrat nisem opazila, da bi mi mašila pore. Vonj je blag, prijeten, a dovolj subtilen. Zagotavljam pa, da kvalitetnega spanja ne more nadomestiti, težko tudi, da bi bili po neprespani(h) noči(eh) kljub tej kremi videti spočito – bo vseeno potrebno nekaj makeupa in kakšno živahno barvo dati k obrazu ;).

Ko sem tako brskala po spletu in malce prebirala dosedajšnje ocene uporabnic teh dveh Vichyevih krem, me je presenetilo dejstvo, da ta dva produkta pogosto ocenjujejo mlada dekleta, ne pa nekoliko starejše uporabnice. Čeprav mi je jasno, da po anti-age produktih še zdaleč ne posegajo več samo starejše dame, ampak vedno mlajše (konec koncev se kože s kvalitetnimi sestavinami, tudi če so namenjene preprečevanju staranja, ne more nič 'pokvariti', kvečjemu koristimo ji lahko), se mi vendarle zdi, da bo na lepem, mladem, spočitem obrazu vsaka krema izkazala 'fantastično učinkovitost', medtem ko se bo šele na nekoliko zahtevnejšem 'terenu' zares izkazalo, ali neka krema dosega svoj sloves, ceno in podobno. Osebno sicer kreme kupujem in presojam na podlagi sestavin in kompatibilnosti z mojo kožo, če pa bi se odločala zanje na podlagi, denimo, lepotnih blogov in ocen na forumih, bi me najbolj prepričala mnenja naslednjih skupin uporabnic: ženske določene starosti in/ali z nepravilnostmi kože (gub(ic)e, pigmentni madeži, akne, razdražena koža), ženske z dlje časa trajajočimi obdobji neprespanosti in utrujenosti ... Še posebej se mi zdi to pomembno pri ocenjevanju učinkov na spočit videz kože. Primer: ne bi me toliko zanimala ocena študentke, katere definicija neprespanosti je prekrokana noč ali en teden kampanjskega učenja pred izpitom. Zagotovo pa bi upoštevala mnenje mame z dojenčkom, ki ima za sabo obdobje večtedenske, morda večmesečne neprespanosti. To je izziv za kremo, kjer se res vidi, ali je sposobna kaj 'narediti' v smeri "vidnega izboljšanja teksture kože", kot navaja proizvajalec, ali gre le za marketinško trditev. Če ilustriram s primeri iz sveta supermodelov: lažje bi mi kremo 'prodala' Natalia Vodianova (32 let, 4 otroci) kot Karlie Kloss (22 let, brez otrok).

Vprašanje bralke: Kako imaš organizirano svojo omaro?

Pozdravljena, Tina!

Že nekaj časa sem te hotla vprašat, če si mogoče že razmišljala, da bi nam pokazala tvojo garderobno omaro in kako se ti v njej znajdeš? Vedno si zelo usklajeno oblečena, vse paše skupaj (čevlji, obleka, šal, ...). S kolegicami smo se pogovarjale, da bi bilo kaj takega super ...

Vse dobro še naprej,

Sara

Pozdravljena, Sara!

Hvala za zanimivo vprašanje. Priznam, da me je spravilo nemalo v zadrego. Morda si bralke bloga mislite, da imam oblačila in dodatke zložene po outfitih oziroma po kombinacijah oglavedopet. Temu ni tako, prvič zaradi pomanjkanja prostora, drugič pa zato, ker mi je kombinatorika v veselje in se načeloma izogibam temu, da bi iste kose nosila v vedno istih kombinacijah. Če si kakšna moja stranka želi, da ji oblačila v omaro zloživa po pripravljenih kompletih, seveda to ni noben problem, sama pa nimam tega sistema. Vseeno imam v svoji omari točno izdelan sistem, po katerem imam zložene stvari. Vendar je oblačil veliko, omara pa ne tako zelo, zaradi česar bi se utegnilo zdeti, da je v resnici vse skupaj precej 'natlačeno'. S sestro sva poskusili narediti nekaj ilustrativnih fotk, vendar je bera precej skromna. Lahko pa razložim, po kakšnem principu imam urejeno svojo omaro. 

Stvari imam deloma sezonsko ločene, vrhnja oblačila (plašče, puhovke in podobno) imam v ločeni omari na podstrehi, prav tako tudi večino čevljev, kjer se držim tega, da imam vsak par v svoji kartonasti škatli. Čevlje shranjujem v tisti kartonasti škatli, v kateri sem jih kupila; pri nekaterih redkih izjemah, kjer škatle ni bilo, pa sem vzela škatlo drugih čevljev in nanjo z debelim flomastrom napisala, kateri par je v njej. To mi omogoča, da hitro najdem iskani par, poleg tega pa so na ta način čevlji najbolje shranjeni in zaščiteni pred poškodbami. V enaki sezonski logiki poleti tudi pospravim na stran tista oblačila, ki so izrazito zimska (volnene obleke, krila, hlače in suknjiče) oziroma pozimi spravim izrazito tanke, poletne oblekice. Še vedno pa imam v omari v svoji spalnici večino oblačil, saj je precejšnji delež oblačil vendarle 'izvensezonski', primeren za vsak letni čas. Na področju majic, pletenin in šalov jih prestavljam v prednji ali zadnji del omare, tako da so v ospredju tiste stvari, ki po debelini ustrezajo tekočemu letnemu času. Znotraj posameznega kupa so majice in pletenine urejene po barvni družini, to pomeni temne skupaj in svetle ter živobarvne skupaj. V tistem delu omare, kjer oblačila visijo na obešalnikih, so tako obešeni suknjiči, obleke in krila, tudi ti po barvni logiki od temnih proti svetlim. Kavbojke so zložene na svojem kupu, prav tako pa tudi oblačila, ki so namenjena izključno športu. Torbice počivajo na dnu omare. Perilo, pasovi in nogavice so v predalih. 

Priznati moram, da kar neprestano skrbim za to, da so vsa oblačila v dobri kondiciji, kar pomeni čista, zložena, nezmečkana (čeprav zaradi časovne stiske likam le peščico in res najnujnejše), morebitne manjše luknjice takoj zakrpam, z volnenih oblačil sproti odstranjujem mucke, prišijem slabo pričvrščene gumbe in podobno. Poleg tega kar se da hitro nesem oblačilo k šivilji, kadar je potrebno zahtevnejše popravilo, vrhnja oblačila pa pred pričetkom sezone odnesem v čistilnico. Pri čevljih dam gumo nalepiti takoj, ko jih kupim (kadar mi podplat drsi). Zelo bi me namreč razjezilo, če bi želela iz omare potegniti kos, za katerega bi se izkazalo, da je raztrgan, zmečkan ali kako drugače poškodovan. Na svoji komodi pa imam t.i. kotiček za dušo: nakit, ki ga najraje nosim, zbirka lakov za nohte in parfumi, ki so v trenutni uporabi (glede na letne čase nekatere pospravim v škatlice in v temen predal, da se ne pokvarijo). 

Zelo bi si želela, da bi imela več prostora ali (pobožne želje ;)) celo garderobno sobo, vendar to trenutno ni mogoče, zaradi česar se trudim, da bi v danih razmerah imela nekakšen red – moram priznati, da mi opisani sistem kar deluje. Upam, da ti bo članek kaj v pomoč ali vsaj v razvedrilno branje :).

Vse fotografije: Sanja Martinec

Vprašanje bralke: Kaj obleči v muhastem pomladnem vremenu?

Pozdravljena Tina!

Spet je tu pomlad in kot še vsako pomlad doslej, imam tudi letos ogromno težav z oblačenjem. Ko grem zgodaj zjutraj od doma, me tako zebe, da bi najraje oblekla bundo in škornje. Ko se vračam domov, mi pa 'dol teče' in preklinjam volneno jopico in težko obutev. Ne vem zakaj se mi zdi, da so vse druge ženske oblečene ravno prav, jaz pa sem prav res nezadovoljna in vsak dan slabe volje zaradi tega. Če bi mogoče kaj napisala na blog na to temo, bi bila zelo vesela. Hvala in lepo te pozdravljam!

Neža

Draga Neža,

v nasprotju s tvojimi občutki naj te pomirim, da imamo kar vse nekaj težav s prehodnim oblačenjem in da nikakor nisi sama. Kot si rekla, se soočamo z velikimi temperaturnimi razlikami znotraj enega dneva, ker pa je tu muhasto aprilsko vreme, se kakšen dan že toplo sonce menja z obdobji mrzlega dežja, celo sneženja. Odgovor za pomladne zagate pri oblačenju je na dlani in se imenuje plastenje. Svetujem dobesedno oblačenje kot čebula, torej da lahko v primeru vročine odložiš vsaj eno, morda celo dve plasti. Tako za največje zmrzljivke priporočam body ali spodnjo majico, potem pa obleko/bluzo/majico/top, jopico ali tanjši suknjič ter nazadnje plašč ali usnjeno jakno. Priporočam, da se odločiš za eno toplejšo plast, pri čemer so ostale lahko tanjše. Da razložim – če boš zjutraj oblekla volnen plašč, imaš pod njim lahko bombažno jopico in bluzo, če pa želiš obleči trenčkot ali tanjši vrhnji plašček, naj bo jopica pod njim še vedno volnena. Čevlji so lahko v tem času že lažji (a še vedno z gumijastm podplatom za toploto in proti drsenju v dežju), nogavice in hlačne nogavice tanjše, škornji pa naj, na debelo namazani z negovalno pasto, odidejo na zaslužen počitek v omaro do jeseni. Če se ti mogoče zdi, da bi že rada pomlad, pa se je treba še vedno oblačiti napol zimsko, naj ti namignem, da lahko pomlad vneseš v svoje outfite preko izbire barv in vzorcev. Težak enobarvni šal naj zamenja živahna ruta s potiskom, iz omare potegni svetlejše in živobarvnejše majice in tope, za 'barvno presenečenje' pa lahko poskrbiš tudi z novim paščkom za uro. Pa lepe pomladne dni ti želim!

(foto: citytonic.com)

(foto: fashioninmotion.com)

(foto: forums.thefashionspot.com)

Protokolarna prireditev 'Jabolko navdiha'

Morda mislite, da je meni vedno vse jasno, ko gre za to, kaj, kdaj in za kam bom kaj oblekla. Ko me je pred enim mesecem po telefonu poklicala Petra in mi povedala, da ji bo predsednik Borut Pahor podelil priznanje 'Jabolko navdiha' ter da me vabi kot eno izmed povabljenk na sprejem ob podelitvi nagrade, pa mi je skozi misli vendarle šinilo: »Kaj bom oblekla?«. 

(foto: Tina Martinec Selan)

Čeprav sem načeloma 'profi' v tem, da drugim svetujem outfite za najrazličnejše priložnosti, sem tudi sama včasih v podobni dilemi. Podelitev pomembnega priznanja v predsedniški palači namreč spada med protokolarne dogodke, za katere velja določen kodeks oblačenja. Zato sem morala izbrati nekaj malce bolj umirjeno klasičnega, kot nosim sicer (protokolarni dogodki niso mesto za pretirano izražanje individualnosti in kreativnosti skozi obleko), ter upoštevati jasna pravila, ki veljajo za dame: zaprti usnjeni salonarji s peto, primerna dolžina krila, neopazne hlačne nogavice, manjša torbica, nevpadljivo ličenje, malo nakita. Tukaj ni mesta za izgovarjanje na udobje, t.i. športno eleganco, ležernost in podobno. Po načelu shop your closet sem večino stvari našla kar v svoji omari in bila hvaležna, da včasih kupim tudi kaj, za kar ob nakupu pomislim: »Tega sicer ne potrebujem za vsak dan, vendar od časa do časa pride priložnost, ko je treba iz omare potegniti tudi nekaj takega«. 

(foto: Tina Martinec Selan)

Nekaj let staro obleko (COS) sem tako samo zlikala, črne salonarje (Yoox) imam doma za točno za take prilike, pisemske torbice (tale je Accessorize) so tudi stalnica v moji omari. Ker pa se je spomladanski termin prireditve kar sam ponujal, da bi v svojo garderobo vnesla en ─ kot sama temu rečem ─ 'okrasni plašček', sem le-tega našla (v mariborskem H&M) po znižani ceni 20 €. Lahko bi torej rekli, da sem plašč kupila namensko, vendar ni čisto tako, ker ga bom nosila tudi na balerinke in kavbojke.

In končni vtis (gledano s stališča outfita)? Kaj naj rečem, razen tega, da so 10 cm 'stiletto' salonarji samo za na fotografije, saj sem molila, da se ne bi spotaknila sredi Prešernove ceste ali izmerila stopnic v predsedniški palači. Tudi 15-denske najlonke niso čisto znotraj moje cone udobja, čeprav vem, da so zelo lepo videti in da bi večina moških najraje ukinila debele črne žabe ter namesto njih dobesedno uzakonila prozorne najlonke (še sploh v kombinaciji s krilom in visokimi petami). Ostalo je kar nekako šlo, tako da sem se s svojim kolesom varno pripeljala na prireditev in tudi nazaj domov, je pa res, da imam do tja samo 5 minut. Še beseda na temo najlonk: za povsem naraven videz svetujem izbiro nesvetlečih najlonk v točno takem odtenku, kot imate kožo na nogah (jaz na zgornji fotografiji nosim 15-denske najlonke Sisi v odtenku 'Sabbia'). Moja izkušnja s prodajalkami v trgovinah z nogavicami je sledeča: prav vsaka vas bo skušala prepričati v zelo temno, pretemno (kožno) barvo najlonk, ker naj bi bile take videti najbolj naravno. To velja samo, če ste dokaj temnopolte oziroma če imate noge rjave zaradi sončenja, drugače pa nikakor ne! Velikokrat je videti svetlopolte ženske v karamelno rjavih najlonkah, kar je izjemno nenaravno in naravnost grdo.

Prireditev se mi je zdela zelo lepa in ganljiva, štiri mame posebnih otrok, ki vsaka na svoj način z zelo konkretnimi dejanji širše družbeno odpirajo pogled na posebne potrebe, pa si priznanje 'Jabolko navdiha' več kot zaslužijo. Iskrene čestitke, Petra, za dobljeno priznanje ter še naprej veliko navdihov v krogu družine, prijateljev in sodelavcev ti želim! V rdeči obleki si bila žareča, govore pa tako ali tako stresaš iz rokava, kot da bi ti bilo to položeno v zibelko. Bravo. Več o prireditvi si lahko preberete tukaj.

(foto: Tina Martinec Selan)

Značilnosti francoskega sloga

Glede na dober odziv prispevka o francoskih črtah bi lahko skupaj pogledali še ostale značilnosti sloga francoskih žensk. Ste za? Njihov slog je pravzaprav precej preprost, pravila pa so sledeča. V omari imajo vedno oblačila, ki so jim popolnoma prav in se jim odlično prilegajo. To pomeni, da oblačila, ki zahtevajo droben popravek tu ali tam, odnesejo k šivilji in tako popravljeno oblačilo je videti, kot da bi bilo narejeno zanje. V omarah imajo osnovo iz sledečih nevtralnih barv: črne, sive, temno modre, rjave, bele in bordo rdeče. Občasni vzorec tu ali tam (npr. mornarske črte ali vzorčast šal) se tako brez problema vklopi v nevtralno bazo. Ko smo že ravno pri šalih: šal, ruta ali pašmina je kos, ki ga morate nujno imeti v svoji omari, če se želite približati francoskemu slogu. Pa ne le enega, še raje imejte dva ali tri, v različnih materialih in dolžinah, zato da boste v vsakem vremenu in temperaturah našle ustreznega in ga povsem nonšalantno obesile okrog vratu. Kaj so še nujni kosi, ki jih imajo francoske ženske v svojih garderobah poleg obveznih črt in šala? To so pravzaprav kosi, ki tvorijo nujno osnovo vsake dobro zgrajene garderobe: temno modre ozke kavbojke, enostavno krilo, bela bluza ali srajca, temen suknjič, tanek pulover na V iz volne ali kašmirja, mala usnjena jakna, nepogrešljivi trenčkot in dober zimski plašč. Znane so po tem, da se nikoli ne bodo oblekle tako, da bi jim bilo neudobno, ker pa se v oblačilih dobro počutijo, so tudi vedno videti odlično. 

(foto: romantiqueandrebel.com)

(foto: independent.co.uk)

To pomeni, da npr. pozimi nosijo debele črne hlačne nogavice in ne zmrzujejo v najlonkah ali so celo brez, da nikoli ne oblečejo preozkega oblačila s preglobokim dekoltejem in previsokim 'miničem', da se ne pobijajo v vrtoglavih petah, temveč raje izberejo čevlje s srednje visokimi petami. Med čevlji so obvezne balerinke (največja francoska klasika so tiste znamke Repetto, vendar še zdaleč ne nosijo samo teh), usnjeni škornji ter enostavni zašiljeni salonarji s peto.

(foto: saveandsplurge.com) 

(foto: repetto.com)

In kaj NI slog Francozinj? Lahko bi rekla, da pravzaprav vse, kar uteleša Kim Kardashian (s tem pa nočem reči, da imam karkoli proti njej): težak makeup z umetnimi trepalnicami (sredi dneva, seveda), do popolnosti sfenani in polakirani lasje, globok dekolte, kot druga koža ozka obleka in sandali s platformo in peto, višjo od desetih centimetrov. Izogibajo se vidnim logotipom in pretirani bleščavosti ter imajo raje 'tihi luksuz'. Francozinje so znane po tem, da nosijo minimalno količino ličil, kar pa še ne pomeni, da se ne ličijo. Puder je tak, da se pod njim vidi koža (tudi na račun nepravilnosti tu ali tam), maskara je nanešena na hitro in morda celo malce razmazana. 'Grešijo' celo s tem, da nosijo rdečo šminko in popolnoma nobenega drugega ličila. In lasje? Oprani in negovani, z naravno barvo, brez odvečnega laka, umetnih kodrcev ali pretiranega likanja. 

(foto: garancedore.com)

Tako občudovan francoski šik se torej ne trudi preveč, deluje udobno, moderno in klasično hkrati, je realističen, 'approachable' in naraven, okusen, premišljen, a nikoli pretiran v nobenem smislu. Nič takega torej, česar ne bi mogle tudi me ;). 

(foto: smartfashioned.wordpress.com)

Črte po francosko

Med razmišljanjem o črtah (da so to sezono zelo 'in, sem že pisala, sicer pa – kdaj niso?) mi je kot en mnogih argumentov njim v prid prišlo na misel tudi to, da spada črtasta majica med kose, brez katerih Francozinje (Parižanke še posebej, če hočete) preprosto ne morejo živeti. Ker sem po naravi ziheraš, sem se želela prepričati o tem, da to ni le plod moje domišljije, ampak nekaj, kar trdijo tudi Francozinje same. Res je, nisem se motila. Črtasta majica je en izmed kosov, ki v omari francoske ženske ne sme manjkati, lahko jih je tudi več. Garance Doré, verjetno ena najbolj znanih Francozinj modnega sveta, je v nekem intervjuju pred leti rekla takole: »Ko takole stojim pred svojo omaro, lahko naštejem: 3 črtaste majice s kratkimi rokavi, 2 črtasti majici z dolgimi rokavi, 2 črtasta puloverja z okroglim izrezom in eno črtasto jopico.« 

(foto: garancedore.com)

Izvor tega popularnega kosa sega v 19. stoletje, ko so jo začeli nositi francoski marinci, ker naj bi se mornarje, ki so padli v morje, v črtastih majicah hitreje opazilo. Črtasti majici so rekli »la marinière«, pravila glede njenega izgleda pa so bila stroga. Morala je namreč imeti 21 belih črt, ki so bile dvakrat širše od 21 temno modrih črt. »Marinière« je bila tudi priljubljen kos Coco Chanel, ki jo je rada nosila in jo tudi vključevala v svoje kolekcije, s tem pa je črtasta majica postala tudi luksuzni objekt in ne le nekaj, kar je rezervirano za vojake. 

(foto: wikipedia.com)

V šestdesetih letih so jo na nepozaben način nosili Audrey Hepburn, Brigitte Bardot in Pablo Picasso.

(foto: pinterest.com) 

 (foto: fashionassist.wordpress.com)

(foto: macultureconfiture.com)

Rade pa jo nosijo tudi druge ikone francoskega modnega sveta, kot so Jean Paul Gaultier, Sonia Rykiel, Emmanuelle Alt, Inès de la Fressange, Caroline de Maigret, Clémence Poesy in še mnoge druge. 

(foto: concreteplayground.com)

(foto: fakebaketheblog.com) 

(foto: pinterest.com) 

(foto: shoplesnouvelles.com) 

(foto: pinterest.com)

Nenazadnje oboževalci mode najbrž  nikoli ne bomo pozabili kultnega prizora iz enega zadnjih delov nadaljevanke Sex and the city, v katerem je Carrie na svojem pariškem balkonu z razgledom na Eifflov stolp nosila ... črno na belem ali belo na črnem, pa saj ni važno, črte so vsekakor bile.

(foto: pinterest.com)