Po trgovinah z otroki? Ne, hvala!

Ko sem imela enega ali dva otroka manj kot zdaj, se je včasih še zgodilo, da sem šla z otrokom po trgovinah. Kdaj pa kdaj sva šli z mamo malo naokrog, da sva si ogledali novosti v kakšni trgovini z oblačili (res je, da zdaj to počnem službeno), in sva zraven vzeli še podmladek, ali pa smo šli družinsko po špecerijo. Potem sem nekje pri dveh otrocih ugotovila, da me je njuno lovljenje in skrivanje (seveda ne v tišini) sredi trgovine spravljalo tako ob živce, da plusi tega, da sem šla pač v trgovino, niti slučajno niso odtehtali mnogih minusov (požrtih živcev recimo). Zdaj, ko imam tri otroke, mi skupen obisk trgovine tudi slučajno ne pade na kraj pameti – v nikakršni zasedbi, niti če imam zraven še kakšnega drugega odraslega za pomoč. Še tistih enkrat na leto, ko me popade ne vem kakšna blaznost in jih odpeljem 'gledat igrače' v trgovino sredi mesta, mi kaj hitro postane zelo zelo žal, da sem padla na finto in si obljubim, da se česa podobnega ne grem spet lep čas.

(foto: pipandpear.ie)

Recimo, da bi se morala konkretno spomniti, kdaj smo bili nazadnje z vsemi tremi otroki v trgovini. Pomoje je bilo to lani konec avgusta, ko sem že pošteno odštevala dneve do začetka šole in vrtca, da nas je šlo vseh pet v trgovino po hrano. To je bila pač edina opcija, glede na to, da varuške nimamo, sorodnikov pa tudi ne moreva ali ne želiva non stop koristiti v namene čuvanja otrok. Saj otroci niso bili prav zares zelo poredni. Ljudje v splošnem pravijo, da so najini otroci lepo vzgojeni, pa bi rekla, da kar drži. Ampak zaradi kombinacije njihove živahnosti, pripomb, želja in špecerije kot take (ni moje najljubše opravilo) sva bila z možem na koncu kar precej nervozna. Prodajalka na blagajni naju je sočutno gledala in rekla, da tudi ona ne hodi rada s svojima dvema 'po štacunah'. Vem, kaj si ob opazovanju družine z otroki v trgovini mislijo tisti, ki svojih otrok (še) nimajo. Enako sem si mislila tudi sama, ko jih še nisem imela. Da jih starši preprosto ne znajo krotiti in da so otroci pač nevzgojeni. Ohoho, sladka zmota ...! Moje izkušnje so, da se v trgovini, pa naj bo s hrano, športnimi artikli, oblačili, čevlji, igračami ali čim drugim, otrokom pač malce sfeclja, ne glede na to, kako ljubečo, striktno, dosledno in nepotrošniško vzgojo imajo. Zato razumem, da imajo recimo v eni največjih ljubljanskih športnih trgovin poganjalčke in skiroje, ki jih otroci lahko vozijo, medtem ko starši nakupujejo. Še vseeno je treba tekati za njimi, jih klicati in na splošno paziti na to, da se ne zgodi kaj hujšega. Ampak na ta način se vseeno da malce izogniti prerekanju, kričanju, zavijanju z očmi, splošnemu teženju in metanju po tleh (obnašanje je seveda odvisno od starosti otrok/a, v veliki družini kot je naša pride na vrsto kar celotna paleta). Torej – nakupovanje z otroki je zame velik no-no. Najraje jim čevlje in oblačila kupim sama, doma pa ugotovimo, če je vsem vse prav in grem po potrebi, sama seveda, stvar zamenjati. Približno znosno je tudi, če vzamem samo enega otroka s sabo, pa še to je treba opraviti hitro, in nikakor ne gre brez vmesnega iskanja wc-ja ter napada hude žeje in lakote.

Trgovine za moj okus pač niso idealne za to, da bi se po njih sprehajali z otroki, in dejstvo je, da nakupovalni centri otrokom ne morejo ponuditi čisto nič stimulativnega v smislu koristnosti. Prav zato težko razumem, da kar velikemu številu ljudi v Sloveniji družinski obisk šoping centra predstavlja redni način preživljanja prostega časa, tudi kadar ni nujnih nakupov, in družinski šport. Živčni odrasli in prekomerno vznemirjeni otroci od tega nimajo čisto nič, ali pač? Na t.i. igralih, ki so v nakupovalnih centrih namenjena kratkočasenju otrok, pa je toliko mikrobov, da sem že večkrat slišala za to, kako je majhen otrok zbolel dan ali dva po tem, ko je prelizal vse ročaje in držala plastičnih igral v nakupovalnem središču. Zgodilo se je tudi že v naši družini. Zase vem, da mulce dosti raje kot po trgovinah peljem/va v naravo, na sprehod, igrala, izlet ali v knjižnico, ali pa pač ostanemo doma. Seveda pa se lahko vsak starš oziroma vsaka družina odloči po svoji presoji ;).

Vprašanje bralke: Kako naj skombiniram črtasto majico?

Luštna stranka mi je nekaj dni po svetovanju pisala:

»A veš, da sem takoj naslednji dan uspela priti do trgovine Petit Bateau in si kupila dve črtasti majčki, kot sva se pogovarjali. In imam že oblačilni izziv - pod kaj naj že oblečem takole temno modro majčko z belimi črtami?? Kako si že rekla, da naredim tak french look...?«

Zanjo in za vse tiste, ki se ne morete upreti črtastim zgornjim delom (kot jaz), še zlasti takole na pomlad, sem pripravila nekaj slikic za inspiracijo. Mi je pa bilo kar težko omejiti se na le nekaj kombinacij. Črtasta majica se mi namreč zdi tako versatilna, da za moj okus paše na res ogromno stvari. Sproščene kombinacije naredi bolj zanimive, z njo pa lahko naredimo zelo zanimiv stilski zasuk tudi pri malce strožjih kombinacijah. Verjetno najbolj klasičen stajling, na katerega bi hitro pomislile, bi bil s črtasto majico, modrimi kavbojkami in svetlim trenčkotom. Pa poglejmo še malce drugačne in manj predvidljive kombinacije.

Za zimo lahko črtasto majico super plastimo pod pletenino in parka plaščem v vojaško zeleni; usnjeno krilo doda zanimivo teksturo:

(kolaž: Tina Martinec Selan, Odglavedopet)

En tak pomladni stajling s kavbojkami in usnjeno jakno (ki je lahko kakršnekoli barve, od črne preko bolj barvnih do svetle) je videti takole:

(kolaž: Tina Martinec Selan, Odglavedopet)

Poleti črtasto majico oblečemo z belimi kavbojkami, sandali in dodamo s tropskimi rožami potiskano vrečasto torbo ali cekar:

(kolaž: Tina Martinec Selan, Odglavedopet)

Super kombinacija za zvečer pa črtasta majica v družbi črnega suknjiča in hlač v smoking stilu, z obveznimi salonarji z visoko peto in visečimi uhani:

(kolaž: Tina Martinec Selan, Odglavedopet)

Za konec še nekaj Parižank v črtastih majicah. Če vas zanima, kaj sem o črtasti majici že pisala, pa si lahko preberete tukaj.

(Jeanne Damas, foto: cupofjo.com)

(Caroline de Maigret, foto: habituallychic.luxury)

(Audrey Tautou v filmu Coco avant Chanel, foto: lattelisa.blogspot.com)

(Emmanuelle Alt, foto: pinterest.com)

Lepotna ocena: Pilingi za obraz

Dolga leta sem mislila, da je piling za obraz izdelek, ki se ga uporabi zgolj občasno, recimo nekje enkrat do dvakrat na mesec. Odkar pa zadnje pol leta uporabljam piling za obraz vsak večer, sem opazila, da je moja polt bolj čista in sijoča. Pore se mi nekoliko manj mašijo, zaradi česar je tudi manj izbruhov tistih ta zoprnih, več dni trajajočih globokih mozoljev. Pa še nekaj zanimivega: povrhnjica se mi na področjih, kot je nos, nič več ne luska v obliki majhnih luskinic, kar je bilo včasih obvezni spremljevalec zimskih dni. Nič čudnega: piling namreč vsakodnevno odstrani vso odmrlo povrhnjico, zato luskinic odmrle kože, ki bi nagajale med nanašanjem pudra, ni več. Koža pa je po čiščenju s pilingom tudi bolj pripravljena sprejeti dobre sestavine tonika, kreme ali seruma (karkoli pač uporabim), torej gre za win-win situacijo. Rutino nege s pilingom priporočam prav vsem tipom kože, le prave vrste izdelkov glede na tip kože je treba najti. Jaz uporabljam take za nečisto kožo. Spodaj so moji najljubši pilingi zadnjega obdobja, uporabljam pa jih nekako izmenično, vsak večer drugega.

(foto: Odglavedopet)

Balea Creme Peeling mit Aprikosenkernöl: tole je čista osnova vseh pilingov. Brez posebnih sestavin, z drobnimi, gostimi trdnimi delci, ki spominjajo na morsko mivko. Po uporabi tega pilinga imam občutek zelo dobro zdrgnjene, zelo čiste kože. Kljub temu pa kože po uporabi tega pilinga nič neprijetno ne vleče ali zateguje. Jakost pilingiranja je seveda odvisna tudi od pritiska prstov in od tega, koliko produkta uporabim. Cena v DM drogerijah je nekaj evrov. Osebno ga imam ves čas doma in pri roki.

(foto: Odglavedopet)

Balea Enzym-Peeling: to pa je encimski piling, ki vsebuje encime papaje. Gre za povsem drugo logiko čiščenja, saj je to kremna tekstura brez trdnih delcev, kjer vlogo luščenja odmrle povrhnjice opravijo encimi namesto mehanskih delcev. Če bi se morala odločiti, imam sicer raje mehanski piling od encimskega, vendar enkrat na teden uporabim tudi tega. Je nežen, vendar bi se na poškodovani koži čutil malenkost dražeč, pekoč občutek. Zaradi kremne teksture pusti po čiščenju na koži film, kar bi morda utegnilo motiti tiste, ki tega ne marajo, in biti všeč tistim, ki vam kožo po čiščenju rado zateguje. Cena ponovno nekaj evrov v drogerijah DM.

(foto: Odglavedopet)

Vipera Cos-Medica Derma-Peeling for acne-prone skin: ta piling je kombinacija mehanskega in kemijskega, saj poleg (sicer mehkih in ne prav gosto posejanih) mehanskih delcev vsebuje tudi azelaično kislino kot vsi Vipera Cos-Medica izdelki za aknasto kožo. Po čiščenju pusti zares očiščen občutek, prav zelo močnega mehanskega pilingiranja pa se z njim niti ne da izvesti. Za nekoga, ki želi temeljito kislinsko čiščenje in ima na obrazu vnetne spremembe zaradi mozoljev (in si zato ostrega mehanskega pilinga niti ne more privoščiti, ker bi vnetne spremembe zakrvavele), je tole zelo dober piling. Cena cca. 13 € na dragocena.si.

(foto: Odglavedopet)

Garnier Hautklar 3 in 1 Anti-mitesser: zelo zanimiv izdelek, ki me je pritegnil zaradi sestavin. Vsebuje oglje, ki nase veže nečistoče in čisti kožo, ekstrakt borovnic kot antioksidant in salicilno kislino, ki je znana po dobrem učinku na nečisto kožo in akne. Piling je zelo temne, skoraj črne barve, mehanski delci so nekako srednje gosti in nič ostri. Sicer gre za gost gel, ki ga lahko uporabimo kot piling ali pa nanesemo na obraz in pustimo kot masko; po 5 minutah se posuši, nato pa masko dobro izperemo z vodo. Opozorila bi le na to, da ga je treba res dobro izprati, ker sicer zaradi temne barve (vsebuje medicinsko oglje!) zna umazati brisačo. Super izdelek, cena (če se prav spomnim) je pod 10 €. Najdete ga v vseh bolje založenih drogerijah.

(foto: Odglavedopet)

Bluza – kos, ki popestri garderobo vsaki ženski!

Zdi se mi, da je še nekaj let nazaj veljalo, da so bluze za starejše gospe, po domače, da so staromamske. Bog ne daj, da bi bluza imela še potisk, po možnosti cvetlični – to pa res ni za 'mlade'. Zadnja leta pa je bluza doživela pravi preporod. Na gumbke, brez gumbkov, brez rokavov, z rokavi vseh možnih dolžin in volumnov, bluze vseh barv in oblik, potiskov in enobarvne. V trgovinah res mrgoli prekrasnih bluzic, ki lahko prav vsaki ženski zelo lepo popestrijo garderobo. Nekatere so preproste, nežne in lahke kot dih, druge posebne, drzne in z njimi lahko do popolnosti izrazite svoj slog. 

(foto: hm.com)

(foto: picvpic.com)

(foto: pinterest.com)

(foto: thefrontrowview.com)

Zakaj so bluze po mojem mnenju kos, ki ga mora imeti vsaka ženska, seveda v kroju in barvi, primerni zanjo? Ne le zato, ker je to odličen korak za vse tiste, ki so se naveličale majic in ne vejo, kaj bi oblekle za v službo na krilo ali hlače, pod suknjič, jopo, pa da bi bilo videti lepo tudi, ko suknjič ali jopico slečejo. Med drugim tudi zato, ker je bluza kos, ki je rezan tako, da lepo paše na žensko postavo in se prilega oblinam. Če imate modrček velikosti B ali več, ste zagotovo opazile, da vam klasična srajca ne stoji lepo. Klasična srajca je običajno iz trdega bombaža, ki ni elastičen in je, preprosto povedano, krojena za moško postavo. Kot vemo, imajo moški v primerjavi z ženskami oglato postavo in nimajo prsi, zato jim srajce na prsnem košu lepo stojijo in se jim prilegajo tudi drugje. 

(foto: Odglavedopet)

Pri ženskah pa je tako, da če se prilega po telesu, potem zeva na prsih (vsekakor 'a no-no' v stilskem smislu), če pa se prilega v področju prsi, je povsod drugje prevelika in preširoka.

(foto: Odglavedopet)

Prav zato so bluze odlična opcija za vse tiste, ki bi rade nosile 'srajco', a nikoli ne najdejo prave za svojo postavo. Naj vam široka ponudba bluz v trgovinah vseh cenovnih razredov da navdih za spomladansko svežino v vaših omarah. Pazite le na materiale, poliester se sicer ne mečka, je pa znan po statični elektriki in hitro dobi neprijeten vonj. Svetujem izbiro bombaža, viskoze, svile, lanu ali kombinacije teh materialov.

(foto: asos.com)

(foto: rouje.com)

(foto: zara.com)

(foto: asos.com)

(foto: sandro.fr)

Na kulturni praznik o kulturi oblačenja pri Slovencih

Upam, da ste današnji prost dan izkoristili za kaj, kar je povezano s kulturo. Morda ste šli v galerijo ali muzej, odpeljali otroke na predstavo ali pa vsaj doma prebrali Povodnega moža. Bojim se sicer, da marsikateri Slovenec tak dan izkoristi za obisk šoping centra, če je le kje kakšen odprt, ali pa se odpravi v trgovine k sosedom, ki danes pač nimajo Prešernovega dneva ... No, pa o tem morda kdaj drugič.
Jaz bi danes rada napisala par vrstic o zelo pomembni stvari, s katero se veliko ukvarjam, in je povezana z bontonom. Gre za kulturo oblačenja.

(Glasbenik Zlatko se je pred leti takole oblekel za na podelitev Viktorjev, ki kot prireditev z rdečo preprogo zahteva povsem drugačno raven oblačenja. Foto: slovenskenovice.si)

Če se zavedamo, da s svojo podobo v vsakem trenutku, še posebej pa v vseh javnih situacijah, drugim nekaj sporočamo, potem nam ne more biti vseeno, kakšna je. In kot za obnašanje veljajo pravila, ki jih predpisuje bonton, tudi za oblačenje veljajo pravila, ki določajo kaj, kje, zakaj in kako. Pa vseeno opažam, da Slovenci (govorim v povprečju, čeprav so seveda odstopanja) bolj kot univerzalna pravila kulture oblačenja, ki jih je dobro poznati in upoštevati, cenijo lastni okus kot merilo za vse. Preprosto povedano se Slovenec ob bližajoči se priložnosti, ki zahteva, da se uredi nekoliko drugače, bolj svečano, ne vpraša: »Kaj je primerno obleči?«, temveč se bo vprašal: »Kaj mi je všeč?« oziroma: »Kaj si želim obleči?«. In tu je srž problema. V življenju je veliko situacij, ko bi človeku sicer najbolj ustrezalo obleči kavbojke in bombažno majico, ali pa so kavbojke in bombažna majica celo edina stvar, ki mu je všeč. Vendar pa priložnost in okolje kot tako morda ne preneseta kavbojk in bombažne majice, temveč obleko, srajco, kravato in elegantne čevlje! Takih priložnosti je kar precej in pogosto se zgodi, da si nekdo z nepoznavanjem ali pa celo namernim ignoriranjem bontona oblačenja naredi veliko sramoto. Če smo za neko priložnost namreč neprimerno oblečeni, je problem dvojni. Najprej smo s tem užalili gostitelja, organizatorja oziroma smo omadeževali priložnost kot tako (primeri: svečane prireditve, cerkvene prireditve, kulture prireditve itd). V nadaljevanju pa smo s tem zelo veliko povedali o sebi in svoji (ne)kulturi ─ brez da bi sploh odprli usta. Tudi če gre za namerno provokacijo (saj veste, glavno je, da se o tebi govori, tudi če kaj slabega – vse za 'slavo').
Žal se vse prevečkrat dogaja, da ljudje na vodilnih mestih v javnosti, izobraževanju, politiki, šovbiznisu, ne upoštevajo bontona oblačenja. Pa vendarle ni tak problem se o vsem skupaj malce poučiti, če je le človek pripravljen priznati, da ne ve vsega in da to, kar mu je všeč, ni vedno edino in najprimernejše merilo. 

(Glasbenik 6 pack Čukur s spremljevalko na rdeči preprogi Viktorjev 2014, foto: zurnal24.si)

P.S. Izposojeni fotografiji služita za ilustracijo vsebine članka in ne izražajo mojega nespoštovanja do značaja ali dela ljudi na fotografijah. Prav tako ne pomeni, da je nepoznavanje kulture oblačenja v Sloveniji zgolj problem slavnih ali znanih oseb. Prav take primere se najde tudi med tistimi, ki niso na očeh javnosti.

Zanimiva pomladna kombinacija: rdeča in roza

(foto: Odglavedopet)

Nekje v začetku februarja se vame vsako leto priplazi želja po barvah. Čeprav nisem fenica komercialnih praznikov (še posebno neumno se mi zdi recimo praznovanje Halloweena v Sloveniji – zakaj že?, če pa imamo povsem ekvivalenten in z zgodovinskega vidika dosti bolj logično umeščen pust), pa je Valentinovo s svojo barvitostjo prav prikladno pozicionirano, da spet poiščemo barve tudi v svojih omarah in srcih. Letos sem se zapičila v kombinacijo rdeče in roza barve. Ta barvna kombinacija je nekdaj veljala za pravi tabu in če si imel kaj pojma o čemerkoli, ju nisi oblekel skupaj in pika. Zadnja leta pa je dobila svoje mesto na modnih brveh in rdečih preprogah. 

Ker obstaja ogromno različnih rdečih, pa tudi različnih rožnatih odtenkov, lahko vsaka poišče tisto jakost kontrasta, ki ji je najbolj všeč oziroma ji najbolj pristaja. Tako bo nežna, pudrasto roza v kombinaciji z rdečo delovala elegantno, skorajda nevtralno, podobno kot bež. Močna pink pa bo ob karminasto rdeči provokativna, igriva in ženstvena. Na sporočilnost te kombinacije lahko vplivamo tudi s tem, kam umestimo določeno od obeh barv in kako veliki barvni površini zajemata. Tako je recimo obleka, ki jo je pred leti nosila Emma Stone, izrazito razdeljena na dva dela, medtem ko je Audrey Tautou izbrala le rdeče dodatke, ki jih je kombinirala na roza obleko. 

(foto: whowhatwear.com)

(foto: shoeperwoman.com)

Jaz sem pobrskala po svoji omari in naredila eno elegantnejšo kombinacijo z močnimi odtenki rdeče in lososovo rožnate, medtem ko sem v drugi dodala le za ščepec rdeče k sicer nežni, pudrasto roza barvi. 

(foto: Odglavedopet)

(foto: Odglavedopet)

(foto: Odglavedopet)

(foto: Odglavedopet)

S tema odtenkoma se lahko poigramo tudi na nohtih ali obrazu (video na to temo še sledi ;)). Pomembno je, da se ob tem zabavamo. Oblačenje ima moč, da nam popestri dolgočasne dneve in takoj prikliče nasmešek na obraz, zato ne podcenjujmo moči barv in njihovega veselja!

(foto: Odglavedopet)

(foto: pinterest.com)

OK, kaj pa sivi lasje?

Tam nekje po tridesetem letu, za nekatere prej, za druge kasneje, začnemo opažati prve sive lase. Mnoge ženske (in moške) to šokira, morda zato, ker je to prvi znak biološkega staranja. Za mnoge to pomeni tudi vprašanje, kaj zdaj storiti z barvo las. 

Naravne svetlolaske in tiste s pepelnatim tonom las s(m)o na boljšem, ker se tu in tam kakšen siv las dosti manj opazi v sicer pretežno svetli barvi las. Črnolaskam in ženskam s temno rjavimi lasmi pa prvi pojavi sivčkov povzročajo, no, sive lase. Nič čudnega torej, da je to zelo pogosto vprašanje, ki mi ga ženske zastavljajo. Kaj sedaj? Ali lahko obdržim sive lase ...? Si bom morala zato začeti barvati lase oziroma narastek barvati bolj pogosto? Moj povsem odkrit odgovor je: ja. Načeloma so sivi lasje med temnimi lasmi videti neurejeno, kakorkoli obrnemo. Če je to le nekaj srebrnih niti (in dokler je tako), še nekako gre. Ko pa je sivih las več, bo pač treba na pomoč poklicati frizerja ali vsaj doma prijeti v roke stekleničko z barvo. 

(foto: kristitrimmer.com)

Določene ženske, ki zelo mlade osivijo, se sicer odločijo, da bodo imele pač sive lase in to vključijo kot 'statement' v svoj slog. Med najbolj znanimi je modna urednica britanske revije Vogue Sarah Harris. Osivela je pri rosnih šestnajstih letih, si nekaj časa barvala lase, sčasoma pa se je odločila, da bo dolga griva sivih las njen prepoznavni znak. V intervjujih pove, da je zato zelo premišljena pri izbiri svojih oblačil in ličil. Nikoli ne gre iz hiše brez maskare in malce bronzerja, kar pa se tiče oblačil, nosi zelo zadržano paleto črne, sive, bele in modre, nikoli potiskov, rožastih vzorcev itd. 

(foto: pinterest.com)

(foto: pinterest.com)

Dejansko je treba, če se že odločimo za to, da bomo pač imele svoje sive lase, temu ustrezno prilagoditi barvno paleto oblačil in ličil (sivi lasje nas avtomatično uvrstijo v 'cool' ali 'hladen' barvni tip) in izbirati kose, ki niso 'statomamski', ampak minimalistični, moderni, sodobno klasični. Seveda je odločitev za sive lase toliko bolj razumljiva in sprejemljiva, če je ženska že starejša. Tako je tudi med slavnimi damami precej tistih, ki sive lase zelo lepo nosijo, npr. igralki Helen Mirren in Jamie Lee Curtis, od znanih 'fashionist' krepko čez 80 pa po svojem umetniškem, odštekanem slogu slovi Iris Apfel. 

(foto: pinterest.com)

(foto: vulture.com)

(foto: wwd.com)

Res pa je, da mora biti frizura silno urejena in redno strižena, negovana. Mora se videti, da imamo sive lase namenoma in da niso posledica zanemarjenosti. In če sem pri sivečih ženskah zagovornica barvanih las (z redkimi izjemami), sem pri moških ravno obratnega mnenja. Verjetno se strinjate, da je malce sive na moških temenih ali sencah videti še kako šarmantno, pobarvana moška glava z izdajajočim toplo rjavim odtenkom pa prej odbijajoče kot kaj drugega.

(foto: pinterest.com)

(foto: pinterest.com)

(foto: pinterest.com)

(foto: pinterest.com)

(foto: thehuffingtonpost.com)

Kakorkoli že, nekaj centimetrov sivega narastka na barvanih laseh ni ne lepo niti urejeno, prav tako ne prameni sivih las na mladi, energični temnolaski. Včasih je pač treba za lepoto tudi malo potrpeti, sicer pa večina žensk obisk pri frizerju doživlja kot trenutke sprostitve in ne trpljenja ;).

VIDEO: Izberite prave hlačne nogavice!

Za vas imam en krajši video (5 min) z zelo uporabnimi, aktualnimi in pogosto predebatiranimi nasveti o tem, kakšne žabe (hlačne nogavice) izbrati za v službo 👌. Sem pa kar nekaj časa oklevala, ali naj ga pokažem, ker ... imam v videu na zgornjih zobeh šminko 😳😳. To sem opazila šele potem, ko je bil video že posnet in v montaži ... Ampak hej, dogaja se vsem, tako da ... Če boste potrpeli in vas to ne bo preveč motilo, vabljeni k ogledu :D!

Video si lahko ogledate s klikom na spodnjo povezavo:

https://www.youtube.com/watch?v=fbJ_Ax0snlM&t=74s

(foto: Odglavedopet)

Izbira očal (okvirjev za očala)

Bralka Marijana mi je takole napisala v pismu: »... Ker imam kar visoko dioptrijo in težko prenašam leče, so očala moj stalni modni dodatek. Žal pa nisem nikoli povsem zadovoljna s svojo izbiro ...«. Zato v nadaljevanju nekaj vrstic namenjam glavnim točkam, ki so pomembne pri izbiri okvirja za očala, ne glede na to, če jih nosite zaradi nujnosti ali kot modni dodatek.

Kakšne okvirje za očala izbrati, je kar pogosto vprašanje, s katerim se srečam ob svetovanjih. Očala so pač za marsikoga obvezni kos, poleg tega pa so že precej let tudi modni kos, tako da jih nekateri nosijo tudi zaradi videza in ne zato, ker bi dejansko imeli dioptrijo. Tako je, zaradi očal je človek videti bolj resno, učeno, dodajo intelektualni videz in če so pravilno izbrana, naredijo obraz lepo izrazit ter dodajo piko na i dobremu slogu. To pa so stvari, ki si jih marsikdo želi, še sploh tisti moški in ženske, ki delujejo mnogo mlajši, kot so v resnici, in bi zaradi svoje pozicije v službi radi, da jih drugi bolj resno jemljejo. Pravilno izbraz okvir za očala je tak, ki poživi, polaska in poudari najboljše stvari na našem obrazu!

(foto: bamfstyle.wordpress.com)

(foto: nationtrendz.com)

1. Oblika obraza: pri izbiri okvirja za očala morate upoštevati obliko svojega obraza. Ker so očala dobesedno NA obrazu, se morajo z njim nekako zliti, hkrati pa lahko okvirji korigirajo obliko obraza. Vedno gledamo na to, da izberemo obliko okvirjev, ki je nasprotna obliki našega obraza. Recimo, da imamo okrogel obraz s polnimi lici. Izberemo oglate (pravokotne), geometrijske (prirezane) ali celo navzgor privihane (mačje) okvirje očal. Z izbiro oglatega okvija bo okrogel obraz manj okrogel. Če imamo oglat, širok obraz, izberemo bolj zaobljene oblike očal – recimo ovalne ali klasične ray ban oblike. Za ovalen obraz, ki velja za najbolj pravilnega, skoraj ni omejitev, zelo mu pristajajo pravokotna očala. Srčast obraz naj se izogiba okvirjem s poudarjenim zgornjim delom ali ki optično vleče navzven, v širino.

(foto: pinterest.com)

2. Obarvanost: želimo si, da se okvir očal zlije z obrazom in da na njem ne deluje kot tujek. Preprosto povedano – očala naj sogovornik opazi šele sčasoma, ne pa da je to prva stvar, ki zbode v oči. Upoštevamo naš barvni tip - kombinacijo barve las, oči in polti. Če je naša obarvanost zelo svetla, izberimo nežne barve okvirjev. Črni okvirji super pristajajo temnolaskam, svetlolaske ali rdečelaske se lahko namesto za povsem črne odločijo recimo za prelivajoče se rjavkasto-jantarne okvirje iz želvovine (ang. izraz je 'tortoiseshell'). Če se ne bojite barv in jih radi nosite, po možnosti tudi kot make-up, potem se vsekakor lahko odločite za okvir v barvi, ki je ena izmed vaših najpogosteje nošenih barv, lepo se bo zlil in poudaril barvo vaših oči. Veliko okvirjev ima obarvane samo stranice očal, ali pa je barva/vzorec zelo subtilno vpleten v okvir, tako da se opazi samo pod določenimi koti. Taki okvirji so lepi in zelo versatilni.

3. Proporci in prileganje: očala naj se obrazu lepo prilegajo. Pazimo na to, da niso ožja od našega obraza, pa tudi ne preširoka. Potem bo videti, kot da nosimo očala nekoga drugega. Na nosu naj udobno sedijo in ko se pogledamo iz profila, očala ne smejo biti popolnoma prilepljena k očem, prav tako pa ne smejo štrleti z obraza. Če smo v splošnem drobni in imamo droben obraz, naj očala ne bodo preveč vpadljiva, večja postava in velik obraz pa lahko preneseta tudi težje okvirje. 

(foto: ouchpress.com)

4. Splošen slog: upoštevati je treba tudi naš splošen slog oblačenja. Resna dama, ki vse dni preživi v kostimih, pač ne bo izbrala velikih lesenih okvirjev za očala; vzgojiteljica v vrtcu, ki nosi pisane majice in udobne hlače, pa ne okvirjev, ki jo naredijo strogo in tečno ;). Tudi moški si lahko dajo duška z izbiro zanimivega okvirja za očala. Italijani so znani po svojih barvitih izbirah, ki jim odlično pristojijo.

(foto: fashionends.com)

(foto: thebespokedudeseyewear.com)