Kostumografija na Improviziji 2016

Maja letos sem že drugič sodelovala kot kostumografinja pri odlični in vedno mnogo vnaprej razprodani predstavi Improvizija. Tudi tokrat je Linhartova dvorana Cankarjevega doma uživala v improvizacijah znanih slovenskih impro igralcev ter glasbenikov. Osebno mi je to delo zelo všeč, ker mi pogled iz zaodrja omogoča povsem drugačno izkušnjo, kot če bi sedela v dvorani. Predvsem je fascinantno videti količino ljudi in časa, ki je potrebnih, da se vse skupaj – navidez lahkotno – zlije v okusno in zaokroženo celoto. Delo kostumografinje pri tej predstavi pomeni vnaprej poznati izbrane glasbeno-improvizijske žanre, ki bodo uporabljeni, sodelovanje z idejnim vodjo (Juš Milčinski), scenografom in seveda igralci, ki imajo na kostumskih probah možnost, da izrazijo svoje želje oziroma pripombe glede na to, kako so si svoje točke zamislili in jih vadili. Ker gre pri Improviziji za reference na sodobno pop kulturo, je izbiranje kostumov seveda kreativno in zabavno delo, ki mi za razliko od dela z mojimi strankami omogoča, da si dam duška v homornem smislu, saj je celo zaželjeno, da so kostumi čimbolj odbiti, nemogoči in pretirani. 

Prilagam nekaj odličnih fotografij z letošnje Improvizije, vse so delo Maruše Rems.

Pred začetkom ...

Prva točka v jugo-balkan slogu (vključno z 'zlatnimi lanci', usnjeno jakno in varnostnikom ;)).

Pevka druge točke je imela roke, ki so se zdele, kot da niso njene ;) ...

Tudi celebritijem na rdeči preprogi se včasih zgodi, da se pojavijo v isti obleki (uf, boleče ...):

V naslednjo točko pa smo vključili pravi zgodovinski kostum z ustrezno lasuljo (btw, tej obliki lasulje, ki jo še vedno nosijo na nekaterih sodiščih po svetu, se reče 'footman').

Duet raperja in njegove muze smo obarvali v tematiko grških božanstev, seveda z modernim twistom (kombinacija bele 'toge' in usnjenih legic ;)):

Imeli pa smo celo Adela z balado 'Halo' ;):

Sledil je trio punc v slogu emo:

Predzadnja točka dueta opernih glasov v sivih oblekah s kravatami (saj veste, takih fantov bi bila vesela vsaka bodoča nevestina mama ;)):

In še zadnja k-pop točka, ki je bila res paša za oči:

Seveda pa sta se preoblačila tudi voditelja ...

...medtem ko sta javljalca z rdeče preproge ves večer obdržala isti outfit.

Bilo je supeeeeer in upam, da se vidimo tudi drugo leto!

Šivanje po meri: od zamisli za obleko do izvedbe

Niti ne vem, ali se je vse skupaj začelo z blagom ali idejo za kroj obleke. V različne mape na svojem računalniku si shranjujem slikovno gradivo, ki mi vedno pride prav na tak ali drugačen način; tako imam shranjeno tudi mapo z naslovom 'Ideje za obleke', kjer so raznorazne fotke oblek, ki so mi všeč po kroju, blagu, ... Prav tako imam tudi navado občasno zaiti v kakšno trgovino, kjer prodajajo blago, in če mi je neko blago res zelo všeč, si ga kupim, tudi če v tistem trenutku še ne vem točno, kaj bo iz njega nastalo. Tako se je zgodilo, da sem si močno želela eno rožasto obleko malo vintage kroja (recimo z obvezno pentljico oziroma trakci na izrezu obleke) in imela doma krasno blago iz viskoznega žoržeta v grafitno sivem in lososovo rdečem cvetličnem potisku. Kar mi je manjkalo, je bila šivilja, ki bi mi znala zašiti obleko, kakršno sem si zamislila. Verjamem, da ni naključje, da mi je svakinja priporočila šiviljo Alenko Jezeršek iz Kranja, in jaz sem si rekla, tole bi pa Alenka znala zašiti. Že po mailu sem ji pokazala, kaj približno želim, poslala sem ji tele tri fotke in izrazila željo po obleki, ki bi vsebovala elemente vseh treh oblek, a bi bila nekakšna mešanica vseh treh.

Ko sva se z Alenko prvič dobili, sva podrobno predebatirali moje želje in kroj obleke, vzela mi je mere in narisala približno skico. 

Naslednjič je bila obleka že napol narejena, čas je bil za probo, da sva natančno določili pozicijo vratnega izreza, dolžino rokavov, širino obleke ob pasu in dolžino obleke. 

No in ob najinem tretjem srečanju je bila moja sanjska obleka že gotova! Točno vse, od a do ž, je (bilo) na njej točno tako, kot mora biti. Ker sem precej tečna, kar se tiče mojih oblačil, verjetno nisem najbolj enostavna stranka, ampak pri Alenki in tej obleki res nisem imela nobenih propomb. Enostavno je poštekala, kaj želim, in sinergija pravega blaga za željeni kroj obleke, tudi odličnega vzorca glede na 'vibe', ki sem želela, da ga obleka oddaja, ter to, da sva se z Alenko takoj razumeli, je dala fantastičen rezultat. Obleko sem že nosila na konferenci '500 podjetnic' in moram reči, da sem dobila kar nekaj komplimentov. Najbrž se pozna, da se v njej res odlično počutim. Pa naj malo 'silly' fotke povejo svoje ;). Aja, če bi tudi vi radi spoznali Alenko, pa je tule njena spletna stran, res toplo priporočam, pa ne le Gorenjkam, jaz sem iz Ljubljane do nje porabila dobrih 20 minut, kar je manj, kot če se v prometni konici skušam z avtom prebiti z enega konca Ljubljane na drugega; da ne omenjam, da je vožnja po mirni gorenjski avtocesti z razgledom na hribe pravi zen.

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

Prava cena (hitre mode), prispevek v oddaji Odmevi dne 12. 2. 2016

Ko me je novinarka Špela Lobe vprašala, ali bi ji za RTV Slovenija odgovorila na nekaj vprašanj za njen prispevek z naslovom »Izkoriščanje v tekstilni industriji«, sem bila pripravljena na sodelovanje. Razstava »Prava cena« je bila osrednja tema prispevka, medve pa sva govorili o vidikih hitre mode, ki jo narekuje sodobno potrošništvo. V prispevku je le kratek izsek pogovora, zato bom na kratko povzela vsebino. 

(foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet)

Nobena skrivnost ni, da so vsi veliki trgovci proizvodnjo tekstila preselili v države v razvoju, kjer je delovna sila praktično zastonj, to pa za sabo potegne izkoriščanje otroške delovne sile, obupne razmere za delo in pomanjkanje zdravstvene varnosti za delavce. Mnogi procesi v proizvodnji tekstila so tudi toksični, kar je problem ne le za delavce v tovarni, temveč tudi za izdelke, ki potujejo v verigi proizvodnje. Hitra moda, ki jo poganja potrošniško usmerjena družba, narekuje tako hitro menjavanje trendov, da si kolekcije na prodajnih policah sledijo ena za drugo, to pa za sabo potegne enormne količine odpadkov – nenošenega ali zelo malo nošenega tekstila. To je toliko bolj vprašljivo, ko gre za sintetične materiale (in ti so v verigah hitre mode zadnja leta v prevladujoči večini).

Sama sem v pogovoru izpostavila tri vidike, ki se mi zdijo najpomembnejši pri lotevanju tega problema. Prvič, premišljeno nakupovanje. Vsi veste, da sem proti slepemu sledenju trendom in pogostemu zapravljanju denarja za (poceni?) cunje, ki nam konec koncev sploh ne pristajajo in jih ne bomo nosili. Nasprotno pa premišljeni nakupi kvalitetnih kosov zagotavljajo, da jih bomo nosili nekaj let in zato tudi manj kupovali. Drugič, pozornost naj bo usmerjena na materiale, iz katerih so izdelana oblačila; vedno se odločajmo za naravne materiale. Kot sem omenila v prispevku: »Če obe (z novinarko) veva, koliko časa potrebuje plastenka, da se razgradi, kaj se potem zgodi z vsemi tonami in tonami poliestrskih oblačil, ki pridejo na odpad vsak mesec, leto ...?« Nasprotno pa naravni materiali niso le prijetnejši za nošenje, temveč se tudi hitreje razgradijo, ko enkrat pridejo do tega, da pristanejo na odpadu. Tretjič, kupovanje slovenskih oblikovalcev, s čimer podpremo slovensko modo in ročno izdelavo slovenskih rok. Z roko v roki s to zadnjo točko pa gre tudi nasvet, da oblačila, ki jih ne potrebujemo več, podarimo naprej, morda prijateljicam, prodamo v kakšni spletni trgovini ali second hand/komisijski trgovini, ali pa podarimo dobrodelnim organizacijam, ki jih bodo razdelile tistim, ki jih potrebujejo.

Objavljam link do celotnega prispevka z naslovom »Izkoriščanje v tekstilni industriji«, ki je bil del oddaje Odmevi dne 12. 2. 2016 na RTV SLO. Moja malenkost se pojavi za kratek čas v prispevku okrog 2 minut in 10 sekund.

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174388162

Stiliranje za decembrsko naslovnico revije Ženski svet

Ko me je v začetku novembra poklicala urednica revije Ženski svet Monika Kambič in me povabila k sodelovanju pri nastajanju decembrske naslovnice, sem bila takoj navdušena. Glede na to, da veliko število slovenskih revij nima stalne slovenske produkcije naslovnic, ampak se ta 'nadstandard' zgodi le tu in tam, sicer pa naslovke krasijo fotografije tujih zvezdnic, se mi je to zdelo še toliko boljše. Z Almo Mujezinović, modelom z decembrske naslovnice, sva se tako dobili in skupaj izbrali kose za stajling; oblačila in dodatke smo si izposodili v trgovini Emporium. Izbrani stajling je decembrski številki primeren ─ prazničen in malce poseben. Na dan fotografiranja smo se vsi dobili v salonu Prokozmetika, Art of beauty studio v Šenčurju. Tam so potekali vsi koraki fotkanja, začenši z oblikovanjem frizure, ličenjem (Zoja Tavčar) in stajlingom, fotografinja Tania Mendillo pa je naredila krasne fotke. Zanimivo je, koliko dela in koliko ljudi je potrebnih za dobro, a navidez 'preprosto' naslovno fotografijo, prav vsi členi v tej verigi pa morajo dobro in usklajeno delovati, da pride do odličnega rezultata, kot se je zgodilo v primeru decembrske naslovke revije Ženski svet. Zahvaljujem se urednici Moniki Kambič za povabilo k sodelovanju! 

(foto: Odglavedopet)