Na kulturni praznik o kulturi oblačenja pri Slovencih

Upam, da ste današnji prost dan izkoristili za kaj, kar je povezano s kulturo. Morda ste šli v galerijo ali muzej, odpeljali otroke na predstavo ali pa vsaj doma prebrali Povodnega moža. Bojim se sicer, da marsikateri Slovenec tak dan izkoristi za obisk šoping centra, če je le kje kakšen odprt, ali pa se odpravi v trgovine k sosedom, ki danes pač nimajo Prešernovega dneva ... No, pa o tem morda kdaj drugič.
Jaz bi danes rada napisala par vrstic o zelo pomembni stvari, s katero se veliko ukvarjam, in je povezana z bontonom. Gre za kulturo oblačenja.

(Glasbenik Zlatko se je pred leti takole oblekel za na podelitev Viktorjev, ki kot prireditev z rdečo preprogo zahteva povsem drugačno raven oblačenja. Foto: slovenskenovice.si)

Če se zavedamo, da s svojo podobo v vsakem trenutku, še posebej pa v vseh javnih situacijah, drugim nekaj sporočamo, potem nam ne more biti vseeno, kakšna je. In kot za obnašanje veljajo pravila, ki jih predpisuje bonton, tudi za oblačenje veljajo pravila, ki določajo kaj, kje, zakaj in kako. Pa vseeno opažam, da Slovenci (govorim v povprečju, čeprav so seveda odstopanja) bolj kot univerzalna pravila kulture oblačenja, ki jih je dobro poznati in upoštevati, cenijo lastni okus kot merilo za vse. Preprosto povedano se Slovenec ob bližajoči se priložnosti, ki zahteva, da se uredi nekoliko drugače, bolj svečano, ne vpraša: »Kaj je primerno obleči?«, temveč se bo vprašal: »Kaj mi je všeč?« oziroma: »Kaj si želim obleči?«. In tu je srž problema. V življenju je veliko situacij, ko bi človeku sicer najbolj ustrezalo obleči kavbojke in bombažno majico, ali pa so kavbojke in bombažna majica celo edina stvar, ki mu je všeč. Vendar pa priložnost in okolje kot tako morda ne preneseta kavbojk in bombažne majice, temveč obleko, srajco, kravato in elegantne čevlje! Takih priložnosti je kar precej in pogosto se zgodi, da si nekdo z nepoznavanjem ali pa celo namernim ignoriranjem bontona oblačenja naredi veliko sramoto. Če smo za neko priložnost namreč neprimerno oblečeni, je problem dvojni. Najprej smo s tem užalili gostitelja, organizatorja oziroma smo omadeževali priložnost kot tako (primeri: svečane prireditve, cerkvene prireditve, kulture prireditve itd). V nadaljevanju pa smo s tem zelo veliko povedali o sebi in svoji (ne)kulturi ─ brez da bi sploh odprli usta. Tudi če gre za namerno provokacijo (saj veste, glavno je, da se o tebi govori, tudi če kaj slabega – vse za 'slavo').
Žal se vse prevečkrat dogaja, da ljudje na vodilnih mestih v javnosti, izobraževanju, politiki, šovbiznisu, ne upoštevajo bontona oblačenja. Pa vendarle ni tak problem se o vsem skupaj malce poučiti, če je le človek pripravljen priznati, da ne ve vsega in da to, kar mu je všeč, ni vedno edino in najprimernejše merilo. 

(Glasbenik 6 pack Čukur s spremljevalko na rdeči preprogi Viktorjev 2014, foto: zurnal24.si)

P.S. Izposojeni fotografiji služita za ilustracijo vsebine članka in ne izražajo mojega nespoštovanja do značaja ali dela ljudi na fotografijah. Prav tako ne pomeni, da je nepoznavanje kulture oblačenja v Sloveniji zgolj problem slavnih ali znanih oseb. Prav take primere se najde tudi med tistimi, ki niso na očeh javnosti.

OK, kaj pa sivi lasje?

Tam nekje po tridesetem letu, za nekatere prej, za druge kasneje, začnemo opažati prve sive lase. Mnoge ženske (in moške) to šokira, morda zato, ker je to prvi znak biološkega staranja. Za mnoge to pomeni tudi vprašanje, kaj zdaj storiti z barvo las. 

Naravne svetlolaske in tiste s pepelnatim tonom las s(m)o na boljšem, ker se tu in tam kakšen siv las dosti manj opazi v sicer pretežno svetli barvi las. Črnolaskam in ženskam s temno rjavimi lasmi pa prvi pojavi sivčkov povzročajo, no, sive lase. Nič čudnega torej, da je to zelo pogosto vprašanje, ki mi ga ženske zastavljajo. Kaj sedaj? Ali lahko obdržim sive lase ...? Si bom morala zato začeti barvati lase oziroma narastek barvati bolj pogosto? Moj povsem odkrit odgovor je: ja. Načeloma so sivi lasje med temnimi lasmi videti neurejeno, kakorkoli obrnemo. Če je to le nekaj srebrnih niti (in dokler je tako), še nekako gre. Ko pa je sivih las več, bo pač treba na pomoč poklicati frizerja ali vsaj doma prijeti v roke stekleničko z barvo. 

(foto: kristitrimmer.com)

Določene ženske, ki zelo mlade osivijo, se sicer odločijo, da bodo imele pač sive lase in to vključijo kot 'statement' v svoj slog. Med najbolj znanimi je modna urednica britanske revije Vogue Sarah Harris. Osivela je pri rosnih šestnajstih letih, si nekaj časa barvala lase, sčasoma pa se je odločila, da bo dolga griva sivih las njen prepoznavni znak. V intervjujih pove, da je zato zelo premišljena pri izbiri svojih oblačil in ličil. Nikoli ne gre iz hiše brez maskare in malce bronzerja, kar pa se tiče oblačil, nosi zelo zadržano paleto črne, sive, bele in modre, nikoli potiskov, rožastih vzorcev itd. 

(foto: pinterest.com)

(foto: pinterest.com)

Dejansko je treba, če se že odločimo za to, da bomo pač imele svoje sive lase, temu ustrezno prilagoditi barvno paleto oblačil in ličil (sivi lasje nas avtomatično uvrstijo v 'cool' ali 'hladen' barvni tip) in izbirati kose, ki niso 'statomamski', ampak minimalistični, moderni, sodobno klasični. Seveda je odločitev za sive lase toliko bolj razumljiva in sprejemljiva, če je ženska že starejša. Tako je tudi med slavnimi damami precej tistih, ki sive lase zelo lepo nosijo, npr. igralki Helen Mirren in Jamie Lee Curtis, od znanih 'fashionist' krepko čez 80 pa po svojem umetniškem, odštekanem slogu slovi Iris Apfel. 

(foto: pinterest.com)

(foto: vulture.com)

(foto: wwd.com)

Res pa je, da mora biti frizura silno urejena in redno strižena, negovana. Mora se videti, da imamo sive lase namenoma in da niso posledica zanemarjenosti. In če sem pri sivečih ženskah zagovornica barvanih las (z redkimi izjemami), sem pri moških ravno obratnega mnenja. Verjetno se strinjate, da je malce sive na moških temenih ali sencah videti še kako šarmantno, pobarvana moška glava z izdajajočim toplo rjavim odtenkom pa prej odbijajoče kot kaj drugega.

(foto: pinterest.com)

(foto: pinterest.com)

(foto: pinterest.com)

(foto: pinterest.com)

(foto: thehuffingtonpost.com)

Kakorkoli že, nekaj centimetrov sivega narastka na barvanih laseh ni ne lepo niti urejeno, prav tako ne prameni sivih las na mladi, energični temnolaski. Včasih je pač treba za lepoto tudi malo potrpeti, sicer pa večina žensk obisk pri frizerju doživlja kot trenutke sprostitve in ne trpljenja ;).

Črna in temno modra na pariški način

V Parizu sem opazila nekaj fascinantnega. Parižanke ljubijo kombinacijo temno modre in črne barve. Saj sem že prej vedela, da jo imajo rade, a glede na število žensk, ki sem jih videla v njej (le redke sem uspela tudi fotografirati), gre očitno za pravo ljubezen. Ne samo kombinacije temno modrih plaščev s črnimi hlačami ali krilom, pogosto sem opazila recimo tudi črne hlačne nogavice s temno modrimi čevlji ali obratno. Skoraj sem dobila vtis, kot da bi bila to zanje dva različna obraza iste barve in med kombiniranjem sploh ne pomislijo, ali je neka stvar črna ali temno modra. To mislim v najboljšem pomenu besede, da ne bo pomote. Stvar mi je bila toliko bolj osvežujoča in navdihujoča, ker jo sama nosim in govorim o njej že leta (tule je članek z mojega bloga na to temo iz leta 2011), vendar pa pri svojem delu s strankami opažam, da je Slovenke ne sprejemajo. Seveda obstajajo izjeme, v veliki večini pa pravijo, da jim črna in temno modra ne pašeta skupaj in pika. Še najpogostejši argument je nekako v smislu: »Babica in mama sta mi od nekdaj govorili, da ti dve barvi ne sodita skupaj«. V podobni nehvaležni družbi se tako znajdejo tudi kombinacije rdeče in rožnate, pa zelene in modre in še kakšna bi se našla. Pustimo ob strani zanimivo dejstvo, da prav vsaka od njih prizna, da črno majico z lahkoto (in pogosto) obleče na temno modre kavbojke ... Skratka, če se vrnem k Parižankam, tam sem videla najrazličnejše outfite v črni in temno modri. Lahko bi celo rekla, da je zanje to bolj 'običajna' kombinacija kot kakšna druga. Outfiti so, kot boste lahko videli s fotk, zelo različni, od povsem vsakdanjih do elegantnejših ali bolj neobičajnih. Morda je tudi za Slovenke nastopil čas, da sprejmejo ali vsaj vzamejo v obzir črno + temno modro, istočasno ;)?

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

500 podjetnic 2016

Včeraj sem se udeležila dogodka '500 podjetnic', ki enkrat letno združi podjetnice iz vse Slovenije. Dogodek je zasnovan kot mešanica predavanj in mreženja; za moj okus gre za super idejo in krasen dogodek, ki bi verjetno bil enako uspešen (in zaželjen), tudi če bi se recimo zgodil 2x letno.

Konferenco je gostila Unionska dvorana, ki je z lepim ambientom in dovolj zračnim prostorom poskrbela za odlično ozadje tako za nastopajoče kot tudi za nas, ki smo sedele v dvorani. Pogled na cca. 560 udeleženk, ki smo bile skladno z zapovedanim kodeksom oblačenja vse v rdečem, saj je rdeča barva barva strasti, moči, poguma in zahteva samozavest, je bil prav osupljiv.

Predavanja so me navdušila, še posebej bi izpostavila Dejana Roljiča, ki je skozi zabavno in prav nič suhoparno powerpoint prezentacijo povedal svojih 15 nasvetov za uspešno podjetništvo; na drugačen način me je navdušila tudi hrvaška motivatorka Ana Bučević. Obe predavanji sta mi dali kar precej za misliti, sta me pa tudi potrdili v tem, da mora človek delati tisto, do česar čuti največjo strast, za kar je po domače povedano rojen, saj le to prinese zadovoljstvo in uspeh. Torej sem na pravi poti ;).

Ker sem na dogodek odšla sama in ne v družbi prijateljic podjetnic kot nekatere druge udeleženke, sem bila tam bolj kot ne prepuščena lastni iznajdljivosti in zato lahko dogodek objektivno ocenim tudi s tega vidika. Ne glede na odlično organizacijo poteka dogodka od a do ž moram priznati, da za moj okus samo mreženje ni bilo dovolj organizirano. Za navodila in mreženje je skrbelo podjetje BNI, ki je v svetovnem in slovenskem merilu vodilno podjetje za poslovno mreženje, ker pa sem pred nekaj leti že bila na enem BNI sestanku, sem podobno strukturo mreženja (tam ima vsak udeleženec na voljo 30 sekund za kratko in jedrnato predstavitev svojega posla) pričakovala tudi na dogodku '500 podjetnic'. Žal je bilo na tem dogodku mreženje zamišljeno kot neformalno srečevanje v odmoru za malico in med kosilom, a na ta način se pač ne da opozoriti nase in na svoje storitve več kot le nekaj ljudi. Tudi sama bi z veseljem slišala predstavitve vseh podjetnic, ki se ukvarjajo s področji, sorodnimi mojemu, poleg tega pa bi na ta način lahko hitreje ugotovile svojo kompatibilnost in navezale več stikov. Kljub vsemu sem spoznala nekaj krasnih žensk, s katerimi smo si izmenjale vizitke in upam, da bomo ostale v kontaktu ter skupaj naredile kakšno super stvar.

Da se dotaknem še 'mojega' področja dogodka ;). Kot sem že omenila, je bil predpisan kodeks oblačenja rdeča barva, in dokaj previdljivo so med udeleženkami prevladovale kombinacije črne in rdeče barve. Sama sem izbrala mehkejšo, lososovo rdečo v kombinaciji s temno sivo, saj ta kombinacija mnogo boljše pristaja mojemu barvnemu tipu od črno-rdeče. Obleka je delo šivilje Alenke, več o obleki pa v naslednjih dneh na blogu.

Čeprav sem videla ogromno zelo lepo urejenih dam, pa sem pogrešala nekaj več kreativnosti in tega, da bi si katera upala malce 'poštrleti' iz množice. Ne morem pa tudi, da ne bi pokarala nastopajočih moških, saj so prav vsi, od voditelja do predavateljev, na odru stali z odpetimi suknjiči in nerodno štrlečimi kravatami. Sem mislila, da je pravilo o zapetem zgornjem gumbu jasno vsaj tistim, ki se vsakodnevno ukvarjajo z (javnimi) nastopi, a očitno ni tako! Če pa suknjič skoraj poči, ko ga gospod zapne, je zagotovo čas za nakup novega v primern(ejš)i velikosti ;).

Vse čestitke organizatorkam za zelo dobro in smooth izpeljan dogodek, ki je tudi vseskozi zgledno pokrit na njihovi FB strani (podjetnica.com). Meni zagotovo ni žal, da sem se ga udeležila in sem od njega veliko odnesla.

Vse fotografije: Tina Martinec Selan/Odglavedopet

Lepotna ocena: Clarins BB Skin Detox Fluid in Clarins Multi-Active Jour

Clarins izdelki za nego in dekorativo so mi bili od nekdaj izjemno všeč. Najbrž gre za kombinacijo vsega, kar pri lepotnih izdelkih cenim: kvalitete (moji koži preprosto ustrezajo), odličnih sestavin, so le blago odišavljeni, imajo zelo estetsko embalažo in najbrž ne škodi tudi tisti francoski je-ne-sais-quoi ;). Danes podajam oceno dveh izdelkov, ki ju z velikim navdušenjem uporabljam, in sicer obarvane kreme 'BB Skin Detox Fluid SPF 25' ter dnevne kreme 'Multi-Active Jour'.

(foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet)

BB Skin Detox Fluid je nov izdelek v Clarinsovi liniji tekočih podlag, vendar ni povsem klasična BB krema. Kar ji za moj okus daje veliko prednost pred ostalimi BB kremami – na tržišču jih je res ogromno in preizkusila sem jih že kar nekaj, od nizkocenovnih do dražjih – je v prvi vrsti povsem lahek občutek na koži, nato pa zelo lepa prekrivnost ter antioksidantne sestavine. Izdelek pravzaprav daje vtis srednje prekrivnega tekočega pudra in se tako tudi obnaša tekom dneva; se zelo lepo in enakomerno razmaže ter na koži ne pusti popolnoma nobene sledi v smislu napudranosti, polt je le izenačena. Učinek ni niti mat niti 'dewy', ampak naraven, res gre za 'moja koža v lepši izvedbi' tip izdelka, por pa niti malo ne maši. Kaj ga potem loči od tekočih pudrov, boste vprašali? To so sestavine, saj se ponaša z ekstraktom acerole (znan antioksidant, tudi za peroralno uporabo v obliki prehranskih dodatkov) in esktraktom brestovolistnega oslada (ta močvirska rastlina ima na kožo protivneten učinek, hkrati pa poskrbi za napet in gladek tonus kože). Poleg tega vsebuje tudi ekstrakt aloe vere in hialuronsko kislino, obe pa kožo izdatno vlažita ter ji dajeta občutek ugodja. Ta BB krema vsebuje faktor sončne zaščite SPF 25, ki je v celoti mineralen (titanijev dioksid), kar je za mnoge skeptike nad kemijskimi sončnimi filtri dodaten plus. Embalaža je uporabna in higienična rdeča tubica z aplikatorjem na pumpico, vsebuje pa kar 45 ml izdelka (običajno tekoči pudri vsebujejo 30 ml izdelka). Nekoliko me moti le nabor odtenkov, na voljo so štirje, vsi dokaj temni, tako da meni ustreza najsvetlejši, vendar bodo imele tiste z zares povsem svetlo, že skoraj porcelanasto belo poltjo, verjetno problem z naborom odtenkov. Cena je okrog 35 €. Ocena 4.5/5 (odvzemam pol točke zaradi odtenkov).  

(foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet)

Očarana sem tudi nad dnevno kremo Multi-Active Jour. Linija Multi Active je bila pred kratkim prenovljena. Zadnje čase se vse več lepotnih znamk zaveda številčno močne in ozaveščene populacije žensk med 30. in 40. letom starosti. Druži nas dejstvo, da preprosto želimo (ali moramo? ;)) imeti vse: idilično družinsko življenje, uspešno poslovno življenje, da o skrbi za svojo telesno kondicijo, hobije, družabnem in seveda duhovnem življenju niti ne govorim. Je potem kaj čudnega, če si od izdelkov na svoji lepotni polički v kopalnici želimo kar največ?? Marsikatera od vas v podobni situaciji kot sem sama (majhni otroci, poslovni izzivi, naporen vsakodnevni tempo) se bo strinjala, da si zgrešenih nakupov preprosto nočemo in ne moremo privoščiti. Pa ne le zaradi finančnega vidika – ko prinesem domov izdelek, želim od njega dober 'performance'. On naj dobro opravlja svoje delo, zato da bom jaz lahko svojega. No, Multi-Active Jour kremi lahko zaupate, da bo dobro opravljala svoje delo. Že ko sem prvič odprla svoj lonček s kremo, me je očaralo dejstvo, da je zelo blago odišavljena, vonj pa izredno nevsiljiv, kar je zame pri kremah vsekakor prednost. Ne maram namreč občutka, da se mažem s parfumsko stekleničko. Njena tekstura je žametna in bogata, a nikakor mastna, pa upoštevajte dejstvo, da imam kremo v različici za suho kožo. Koži podari zglajen občutek, a na njej ne pušča mastnega ali lepljivega filma. Glede na to, da sama za moj okus niti nimam suhe kože, bi bila ženskam z zareeees suho verjetno premalo hranilna. No, zame je idealna. Zelo lepo se obnaša kot podlaga za tekoči puder. Tudi sestavine kreme so odlične, vsebuje namreč dva antioksidanta, izvleček divje ščetice, ki naj bi regenerativno delovala na fibroblaste (celice v srednji plasti kože, ki so odgovorne za obnavljanje poškodb vezivnega tkiva) ter Myrothamnusa (afriška rastlina, znana po svojem polifenolu, ki ima vlažilno in antioksidanto delovanje na kožo) ter izdatne količine hialuronske kisline za vlaženje, napetost in zglajenost kože. Čeprav sama nisem tip ženske, ki bi ponočevala ali si privoščila kakšne žurerske večere, sem prepričana, da (poleg obveznih nekaj kozarcev vode seveda ;)) tale krema odlično navlaži izsušeno kožo po prekrokani noči. Ličen lonček na navoj z vsebnostjo 50 ml kreme stane nekaj čez 60 € in ob zmerni uporabi traja vsaj 3-4 mesece. Ocena 5/5. 

(foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet)

(foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet)

Prava cena (hitre mode), prispevek v oddaji Odmevi dne 12. 2. 2016

Ko me je novinarka Špela Lobe vprašala, ali bi ji za RTV Slovenija odgovorila na nekaj vprašanj za njen prispevek z naslovom »Izkoriščanje v tekstilni industriji«, sem bila pripravljena na sodelovanje. Razstava »Prava cena« je bila osrednja tema prispevka, medve pa sva govorili o vidikih hitre mode, ki jo narekuje sodobno potrošništvo. V prispevku je le kratek izsek pogovora, zato bom na kratko povzela vsebino. 

(foto: Tina Martinec Selan/Odglavedopet)

Nobena skrivnost ni, da so vsi veliki trgovci proizvodnjo tekstila preselili v države v razvoju, kjer je delovna sila praktično zastonj, to pa za sabo potegne izkoriščanje otroške delovne sile, obupne razmere za delo in pomanjkanje zdravstvene varnosti za delavce. Mnogi procesi v proizvodnji tekstila so tudi toksični, kar je problem ne le za delavce v tovarni, temveč tudi za izdelke, ki potujejo v verigi proizvodnje. Hitra moda, ki jo poganja potrošniško usmerjena družba, narekuje tako hitro menjavanje trendov, da si kolekcije na prodajnih policah sledijo ena za drugo, to pa za sabo potegne enormne količine odpadkov – nenošenega ali zelo malo nošenega tekstila. To je toliko bolj vprašljivo, ko gre za sintetične materiale (in ti so v verigah hitre mode zadnja leta v prevladujoči večini).

Sama sem v pogovoru izpostavila tri vidike, ki se mi zdijo najpomembnejši pri lotevanju tega problema. Prvič, premišljeno nakupovanje. Vsi veste, da sem proti slepemu sledenju trendom in pogostemu zapravljanju denarja za (poceni?) cunje, ki nam konec koncev sploh ne pristajajo in jih ne bomo nosili. Nasprotno pa premišljeni nakupi kvalitetnih kosov zagotavljajo, da jih bomo nosili nekaj let in zato tudi manj kupovali. Drugič, pozornost naj bo usmerjena na materiale, iz katerih so izdelana oblačila; vedno se odločajmo za naravne materiale. Kot sem omenila v prispevku: »Če obe (z novinarko) veva, koliko časa potrebuje plastenka, da se razgradi, kaj se potem zgodi z vsemi tonami in tonami poliestrskih oblačil, ki pridejo na odpad vsak mesec, leto ...?« Nasprotno pa naravni materiali niso le prijetnejši za nošenje, temveč se tudi hitreje razgradijo, ko enkrat pridejo do tega, da pristanejo na odpadu. Tretjič, kupovanje slovenskih oblikovalcev, s čimer podpremo slovensko modo in ročno izdelavo slovenskih rok. Z roko v roki s to zadnjo točko pa gre tudi nasvet, da oblačila, ki jih ne potrebujemo več, podarimo naprej, morda prijateljicam, prodamo v kakšni spletni trgovini ali second hand/komisijski trgovini, ali pa podarimo dobrodelnim organizacijam, ki jih bodo razdelile tistim, ki jih potrebujejo.

Objavljam link do celotnega prispevka z naslovom »Izkoriščanje v tekstilni industriji«, ki je bil del oddaje Odmevi dne 12. 2. 2016 na RTV SLO. Moja malenkost se pojavi za kratek čas v prispevku okrog 2 minut in 10 sekund.

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174388162

Lepotna ocena: kremna senčila v kožno-zlati barvi

V lepotni oceni številka 2 vam razkrivam svoja odkritja v zvezi s kremnimi senčili za oči v kožni (nude) barvi. Ker imam 90% časa makeup z rahlo mat rdečimi ustnicami, so senčila v subtilni, nude-zlati kategoriji z rahlim shimmrom zame pravi 'must-have'. Pa tudi sicer nisem velika ljubiteljica močno naličenih oči zase, tako da lahko rečem, da imam doma večinoma zelo dolgočasen nabor senčil kožne in pa zlato-taupe barve – kadar vidim kakšno kremno (pa tudi v kamnu) senčilo v teh dveh kategorijah, se jim le stežka uprem. Čeprav se skoraj zlijejo s kožo, vseeno dajo nekako urejen videz očesnemu makeupu, uravnotežijo videz celotnega obraza, osvežijo in odprejo oči, lahko pa se jih kombinira z različnimi eyelinerji ali plasti pod druga senčila (recimo senčenje s temnejšimi senčili v kamnu) itd.

Od kremnega senčila pričakujem rahlo vlažen, subtilno svetleč videz veke, ne prav bleščičast, bolj nekako osvetljen. Pričakujem tudi dobro obstojnost, kar pomeni brez nabiranja v gubice ali kakršnegakoli bledenja vsaj 7-8 h. Pa poglejmo, kako so se obnesla naslednja 4 kremna senčila, ki so v moji zbirki: Shiseido Shimmering Cream Eye Color 'PK224', Dior Addict Fluid Shadow '745', Essence Effect Eyeshadow '02 Brazil's Sunset' in MAC Pro Longwear Paint Pot 'Let Me Pop'. 

(od leve proti desni: Shiseido Shimmering Cream Eye Color 'PK224', Dior Addict Fluid Shadow '745', Essence Effect Eyeshadow '02 Brazil's Sunset' in MAC Pro Longwear Paint Pot 'Let Me Pop')

1. Shiseido Shimmering Cream Eye Color 'PK224': tole senčilo je najbolj subtilno in neopazno od vseh, a mogoče tudi moje najljubše. Izredno lahkotno se razmaže, hitro posuši in fiksira, a brez zategovanja. Prekrasno se plasti pod vse sorte drugih senčil in se zaradi nore obstojnosti odlično obnese kot podlaga (primer) za različna svečana ličenja. V lončku ga je 6 g, porablja se počasi in se pri tem ne suši. Ker vem, da imajo na voljo ogromno različnih odtenkov, bi se v trenutku lahko odločila za nakup še kakšnega drugačnega odtenka. Cena nekje 30 €. Po domače povedano je zame tole 'worth every penny'. Ocena: 5/5.

2. Dior Addict Fluid Shadow '745': senčilo sem dobila v dar od prijateljice, ki me zelo dobro pozna, zato je vedela, da bom ob pogledu na tak odtenek kar cvilila od veselja. Embalaža je enaka kot pri Dior Addict glosih, barva pa prekrasna, spominja me na tekoče rožnato zlato. Žal se je to senčilo izkazalo za izredno težavno, kar se tiče nanosa, pa sem poskusila na marsikakšen način (na podlago, brez podlage, čez drugo senčilo, na golo veko, s čopičem, s prstom, ...). Ob googlanju se je izkazalo, da nimam težav samo jaz, ampak marsikatera uporabnica širom sveta. Očitno je tekstura res zelo zahtevna. Še najbolje se mi obnese, če senčko z aplikatorjem na hitro nanesem na veko, počakam cca. 10 sekund, da se nekoliko osuši (začetna tekstura je mokra kot glos) in nato narahlo razporedim oziroma razmažem senčilo po veki s prstom. Ker pride tak nanos zelo neenakomeren, lisast, nanesem potem običajno še eno plast. Rezultat je zelo metalik, a za moj okus se opazi nekako 'caked' učinek, kot debel nanos barve na pohištvu ali sliki. Obstojnost ni preveč dobra, nabira se v gubice že po nekaj urah. Res velika škoda, da niso bolj naštudirali teksture, ker odtenek je neverjetno lep. Cena: cca. 30 – 35 €, vsebnost 6 ml. Ocena: 2/5.

3. Essence Effect Eyeshadow '02 Brazil's Sunset': to kremno senčilo pride v tubici in je izredno enostavno za nanesti. Učinek je nekje med metalik in vlažnim, tekstura enakomerno bleščičkasta, zelo laskava, obstojnost pa tudi zelo dobra. Po želji se lahko nanese zelo tanek, komaj opazen sloj, ali brez problemov plasti nadaljne sloje enega na drugega, ko se prejšnji posuši. Žal je bila tole omejena izdaja senčil, jaz sem si sicer takoj priskrbela še en odtenek v moji drugi najljubši, 'taupe' kategoriji (o tem kdaj drugič). Pozabila sem že ceno, a sklepam, da ni bila več kot 5 € za 7 ml izdelka. Super kremno senčilo. Ocena: 5/5.

4. MAC Pro Longwear Paint Pot 'Let Me Pop': ker MAC kozmetike še vedno ni možno dobiti niti naročiti v Slovenijo, vedno izkoristim kakšen počitniški izlet v Avstrijo, da se malo založim z izdelki. Tale Paint Pot je kremno senčilo v lončku z malenkost težko kremno teksturo, ki je zelo obstojna. Konkretno moj odtenek ('Let Me Pop') je še najbolj oranžkasto-zlato-kožnat od vseh danes omenjenih, kar me moti na teksturi, pa je to, da so drobne bleščičke ali shimmer nekako neenakomerno porazdeljene v izdelku (MAC označuje to teksturo kot 'frost'). Zame tole senčilo bolje funkcionira poleti kot pozimi, saj lepo pristaja malenkost rjavi polti in se lepo kombinira na koralno rdeče ustnice. Čeprav ta odtenek ni med mojimi najljubšimi, bi bila zaradi fine teksture pripravljena poskusiti še kakšnega drugega. Vsebnost izdelka je 5 g, cena je cca. 25 €. Ocena: 3.5/5.

Vse fotografije: Tina Martinec Selan/Odglavedopet.