Avgustovska PL-preobrazba: gospa Meta

V mesecu avgustu smo z ekipo stilskih preobrazb na Planetu Lepote preobrazili gospo Meto. 

Delo z njo je bilo (kot sem že navajena iz PL-preobrazb) užitek, saj je vznemirjenje in zadovoljstvo ob tem, ko človeka zares celostno obravnavamo ter mu pripravimo stajlinge, ki so njemu pisani na kožo, izredno. Meta sicer ni bila prav trd oreh, saj je za svoja leta zavidljivo postavna in fit, njena svetla koloristika pa kar kliče po odtenkih, v katere sem jo oblekla. 

Odlično delo so kot ponavadi opravili v frizerskem salonu Mič Styling ter vizažistka Aleksandra, s katerimi je veselje sodelovati, ker se vedno zelo dobro ujamemo in so besede usklajevanja idej tako rekoč odveč. Ker ima Meta po eni strani službo, ki od nje zahteva formalen dresscode, po drugi pa se v prostem času rada obleče malce drugače, sem to upoštevala tudi pri outfitih. Tako sem ji za službo predstavila nekatere alternative dolgočasnim in za mnoge ženske nelaskavim kostimom. Prvi outfit: obleka More&more, jopa Max Mara Weekend, čevlji Pedro Miralles, torba More&more, zapestnica Dorothy Perkins.

Za prosti čas sva se malce pozabavali s silhuetami, čevlji in odtenki. T.i. gojzarji s polno peto so ji bili zelo všeč, so pa taki čevlji tudi zelo udobni ob tem, da hkrati poskrbijo za nekaj dodatnih centimetrov višine. Drugi outfit: kavbojke Pennyblack, tunika Liu Jo, jopa Marella, čevlji Weekend by Pedro Miralles, uhani Dorothy Perkins.

Za večerni stajling pa sem ji z veseljem pripravila obleko in čevlje, ki pokažejo vse adute njene s športom prežete postave. Meta mi je sicer povedala, da ima zelo rada barve, vendar se nagiba pretežno k rjavemu in oranžnemu koloritu, zato sem ji kar malce odprla oči, ko sva se pomenili o številnih zanjo primernih odtenkih modre barve. Ti so preprosti, elegantni in lahki za kombiniranje, hkrati pa neverjetno laskajo njenemu barvnemu tipu. Tretji outfit: obleka Max Mara Weekend, torbica Marella, čevlji Guglielmo Rotta, uhani Dorothy Perkins.

Sicer pa presodite sami, gospa Meta mi je v pismu zapisala: »Tina je našla kose, za katere bi lahko rekla, da so bili delani zame. Le pri modri barvi sva se zataknili, saj ta ni preveč domača v moji omari. Ampak, ko me je prepričala, da jo dam nase, so moji dvomi zbledeli, saj je ogledalo povedalo svoje. Dobila sem veliko nasvetov in smernic, ki jih bom z veseljem uporabila tudi sama v bodoče.«

Vse fotografije: Sanja Martinec.

Daljši članek o vseh stopnjah preobrazbe si lahko preberete tukaj.

Torba

V avgustovski številki britanskega Harper's Bazaar sem brala zelo zanimiv prispevek o Thomasu Maierju, ki je že 11 let na čelu modne znamke Bottega Veneta. Znamka mi je blizu s svojo estetiko in nepretencioznim dizajnom, ki se izogiba očitnim trendom na prvo žogo ter razkazovanju logotipov, hkrati pa gradi na kvaliteti, brezčasni eleganci ter nekaterih prepoznavnih kosih, kot je npr. njihova 'knot clutch' ali vezena mala večerna torbica, ki je a must-have za vse, ki se imajo za resne zbirateljice dizajnerskih torbic.
Navdušil me je njegov pogled na to, kako je po njegovem mnenju treba nositi stvari. Mislim, da je odlično ubesedil to, čemur se po angleško reče 'attitude'; odnos do mode, stila, 'it'-kosa, če želite. Ne glede na to, karkoli človek obleče, pa naj bo H&M ali Dior, gre za to, da se človek dobro počuti v svoji koži in da on nosi obleko, ne obleka njega. Takole pravi Thomas Maier: "Quality is ageless, but the more something is worn, the more character it takes on. Even if something is very sophisticated, you should always wear it like you own it. I don't like women who carry their bag in front of them like it's a shield - that doesn't feel natural to me. It's a bag: throw it on the floor, stuff it in the overhead compartment on a plane, take it to the beach. Relax with it and enjoy it."

(foto: Tina Martinec Selan)

Prav govor o torbicah me je spomnil na to, kako moje torbice (sicer ni med njimi nobenega pravega 'logota' ;)) vedno pokajo po šivih, saj v njih nosim vse od denarnice, sončnih očal, telefona, ključev, toalentne torbice, notesnika, osvežilnih robčkov in rezervne plenice za najmlajšo članico družine, pogosto tudi kakšen sadni sok v tetrapaku, prigrizek za oba otroka, zložljivi dežnik, pa še kaj bi se najbrž našlo.