Stvari imam deloma sezonsko ločene, vrhnja oblačila (plašče, puhovke in podobno) imam v ločeni omari na podstrehi, prav tako tudi večino čevljev, kjer se držim tega, da imam vsak par v svoji kartonasti škatli. Čevlje shranjujem v tisti kartonasti škatli, v kateri sem jih kupila; pri nekaterih redkih izjemah, kjer škatle ni bilo, pa sem vzela škatlo drugih čevljev in nanjo z debelim flomastrom napisala, kateri par je v njej. To mi omogoča, da hitro najdem iskani par, poleg tega pa so na ta način čevlji najbolje shranjeni in zaščiteni pred poškodbami. V enaki sezonski logiki poleti tudi pospravim na stran tista oblačila, ki so izrazito zimska (volnene obleke, krila, hlače in suknjiče) oziroma pozimi spravim izrazito tanke, poletne oblekice. Še vedno pa imam v omari v svoji spalnici večino oblačil, saj je precejšnji delež oblačil vendarle 'izvensezonski', primeren za vsak letni čas. Na področju majic, pletenin in šalov jih prestavljam v prednji ali zadnji del omare, tako da so v ospredju tiste stvari, ki po debelini ustrezajo tekočemu letnemu času. Znotraj posameznega kupa so majice in pletenine urejene po barvni družini, to pomeni temne skupaj in svetle ter živobarvne skupaj. V tistem delu omare, kjer oblačila visijo na obešalnikih, so tako obešeni suknjiči, obleke in krila, tudi ti po barvni logiki od temnih proti svetlim. Kavbojke so zložene na svojem kupu, prav tako pa tudi oblačila, ki so namenjena izključno športu. Torbice počivajo na dnu omare. Perilo, pasovi in nogavice so v predalih.
Priznati moram, da kar neprestano skrbim za to, da so vsa oblačila v dobri kondiciji, kar pomeni čista, zložena, nezmečkana (čeprav zaradi časovne stiske likam le peščico in res najnujnejše), morebitne manjše luknjice takoj zakrpam, z volnenih oblačil sproti odstranjujem mucke, prišijem slabo pričvrščene gumbe in podobno. Poleg tega kar se da hitro nesem oblačilo k šivilji, kadar je potrebno zahtevnejše popravilo, vrhnja oblačila pa pred pričetkom sezone odnesem v čistilnico. Pri čevljih dam gumo nalepiti takoj, ko jih kupim (kadar mi podplat drsi). Zelo bi me namreč razjezilo, če bi želela iz omare potegniti kos, za katerega bi se izkazalo, da je raztrgan, zmečkan ali kako drugače poškodovan. Na svoji komodi pa imam t.i. kotiček za dušo: nakit, ki ga najraje nosim, zbirka lakov za nohte in parfumi, ki so v trenutni uporabi (glede na letne čase nekatere pospravim v škatlice in v temen predal, da se ne pokvarijo).
Zelo bi si želela, da bi imela več prostora ali (pobožne želje ;)) celo garderobno sobo, vendar to trenutno ni mogoče, zaradi česar se trudim, da bi v danih razmerah imela nekakšen red – moram priznati, da mi opisani sistem kar deluje. Upam, da ti bo članek kaj v pomoč ali vsaj v razvedrilno branje :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar