Isabel Marant za H&M

Histerija drenjanja za še tako 'vročimi' kosi ni moja logika, zato imam tudi omejene izkušnje na temo sodelovanj znanih oblikovalcev z gigantom H&M. Lani marca sem šla v popoldanskem času pofirbcat za Marni za H&M kolekcijo in našla lep vzorčast zlat top. Tokrat so mi bile okoliščine naklonjene, saj je kolekcija Isabel Marant for H&M prišla na police H&M trgovine na Čopovi, in prav bližnja lokacija me je prepričala v to, da sem si šla zadevo ogledat v živo. Pred trgovino sem prišla morda tri minute pred odprtjem, ko so gručo čakajočih že spustili v trgovino. Ženske so se – predvidljivo – dobesedno zapodile med police in obešalnike, izbirale pa so kar na slepo, bolj približno pogledale konfekcijsko številko in si tresočih rok nagrabile čim več kosov. 

V primeru omejene izdaje dizajnerske kolekcije se namreč prava selekcija ne dogaja med policami kot med 'normalnim' šopingom, temveč si dame raje vzamejo čas v kabinah za pomerjanje, kjer se šele v resnici vidi, kaj jim je sploh všeč, prav in kaj bi dejansko imele. Moja spremljevalka si je že sinoči vnaprej začrtala plan in tako sva iskali skoraj izključno samo tiste kose, za katere je rekla, da bi jih pomerila in pogojno imela. Kljub grebatorskemu vzdušju sva uspeli dobiti veliko večino tistih parih željenih kosov in se tudi sami odpravili do kabine za pomerjanje. 

Rečem lahko, da sem bila prijetno presenečena nad materiali oblačil, saj med vsemi kosi nisem videla niti ene deklaracije o sintetični sestavi, sem jih pa precej vestno preverila. Namesto tega so majice presenetile s sestavo lan ali bombaž, veliko tanjših oblekic, topov in šalov pa je bilo deloma ali v celoti svilenih. Glede na to se mi cene sploh niso zdele visoke, čeprav so seveda bile višje od cen ostalih oblačil v H&M. Moja spremljevalka se je na koncu odločila za tri zelo uporabne kose, ki si jih je želela, jaz pa sem odšla skromno z dekorativnim zlatim šalom. 

Vse fotografije: Tina Martinec Selan.