Intervju z Milanko Fabjančič

Z akademsko slikarko in ilustratorko Milanko Fabjančič sva prijateljici že več kot desetletje in brez pretiravanja lahko rečem, da je ena najbolj barvitih žensk, kar jih poznam. Od nekdaj se mi je zdela zanimiva zaradi svojega prepoznavnega osebnega sloga, ki združuje ogromno vzorcev, potiskov in barv, njena oblačila in dodatki pa imajo obilico karakterja in ponavadi za seboj tudi dobro zgodbo. Kot mama dveh kratkohlačnikov in ustanoviteljica lastne blagovne znamke Ha ha! ima povsem poln urnik, a si je vseeno vzela nekaj minut in odgovorila na moja vprašanja. Mislim, da bodo fotografije delčka njenega vsakdanjika in zanimivi odgovori, ki jih je pripravljena deliti z bralci Odglavedopet, vsem nam v razmišljanje in morda tudi v navdih. Milanka, hvala za tvoj intervju!

(foto: osebni arhiv Milanke Fabjančič)

Kako bi definirala (osebni) stil na splošno? Kako pa bi opisala svoj slog?

Tak, da me poživi. Poln, ekscentričen, brez strahu in sramu. Znotraj podivjanosti pa uravnotežen ter brez naključij, z nujno piko na i.

Po kakšnem principu sestavljaš svoje outfite? Kako izbiraš barve zase? Ali gledaš na oblačenje in modne dodatke kot na sredstvo, s katerim se (tudi) izražaš?

Večinoma se nagibam k toplim barvam. Zelo rada imam fuksijo. Ločujem na dneve, ko sem rahlo kamuflirana, z očali in bolj zadržana, takrat se zavijem v ogromno temno sivo jopo in ždim v kreativnem kokonu, me ni. Ko na tak dan odkorakam ven, sem ponavadi v kombinaciji s črno. Kadar pa imam kakšne dogodke ali dan, ko veliko krožim po mestu in opravkih, sem polna vzorcev in barv. Od nekdaj dežurni klovn. Ali papiga. Torej vedno po trenutnem občutku. Včasih melanholično, velikokrat pa flambojantno.

Kako gledaš na modne trende?

Nikakor. Ko izvem, da je nekaj in, ponavadi rečem »Aja?«.

Kaj opaziš na ženski, ki te pritegne – je to lepota, dober stil, njena osebnost ali kaj drugega?

Zanima me cel paket. Seveda me pritegne vse estetsko, po drugi strani me pa iz čiste fascinacije zanima tudi vse ostalo. Čeprav je res, da absolutno nisem klasičen športno-eleganten tip, vendar to ne pomeni, da s tako oblečeno osebo ne bi mogla prebiti nekaj ur v kvalitetni debati.

Kakšen je naš 'nacionalni attitude' do oblačenja, osebne urejenosti, stila? Kako se oblačimo v primerjavi z ženskami v tujini?

No, kot sem rekla ravno prej, meni se zdi tipična Slovenka zelo praktična gospa. Flis, nekaj, da ne prepiha. Ne razumem estetike športnih oblačil, ampak kot pri vsem v življenju si rečem, vsakemu svoje. Tujina je pa tako širok pojem ... od ameriških belih nogavic pa do londonske kakofonije ... no, jaz sem definitivno bolj na tem drugem polu.

(foto: osebni arhiv Milanke Fabjančič)

Kako ocenjuješ oblačenje in stil moških v Sloveniji? Kaj ti je všeč, kaj bi izboljšala?

Mislim, da reveži nimajo kaj dosti izbire. Če se odrečeš multinacionalkam, ki šivajo na Kitajskem in diktirajo »modo za mlade«, ti bolj ali manj ostane lovski kolorit. Tisti fantje, ki imajo dober modni impulz, če niso sami vešči improvizacije in iznajdljivosti, v prodajalnah nikakor ne dobijo sveže inspiracije. Vrhunec zanimivega so avtorski sitotiski na T-shirtih. Kaj več je pa že veleizjema.

Glede na to, da si likovnica in umetnica – se ti zdi, da za ljudi v tvojem poklicu velja, da se oblačijo drugače? Če ja, kaj po tvojem mnenju vpliva na to?

Temu bi predvsem rekla drugačen način komunikacije s svetom. Mi komuniciramo z vizualnim, torej tudi z lastno podobo, javno in privatno. Gre za specifično dojemanje vsega, spontano kombiniraš, dopolnjuješ v kompozicijo, pa naj bo to na listu papirja in s svinčnikom v roki ali pa zjutraj pred omaro.

Se tudi tebi dogaja znana ženska dilema, da zjutraj stojiš pred (polno) omaro in se ti vendarle zdi, da nimaš kaj obleči?

Zadnje čase sploh ne. Po dveh nosečnostih in silnih transformacijah figure se je zdaj nekako umirilo in imam nazaj svojo garderobo. Ki je izdatna. Si vseeno občasno privoščim kakšno oblačilno eskapado, ponavadi si nakup opravičim z javnim dogodkom. Ampak nimam več trgovinskih »craving-ov« izpred desetih let. Po eni strani tudi zaradi prevelike kritičnosti do ponudbe na policah, po drugi strani pa mamice zapademo v neke vrste askeze na temo, kaj privoščiti sebi in kaj družini iz skupnega budgeta. Sem res pomirjena s ponudbo lastne garderobe.

Za konec še nekaj kratkih vprašanj:

čevlji, ki jih kupim in nosim, so/morajo biti ... če se da, Camper.

kvaliteta ali kvantiteta (v omari) ...? kvaliteta je kvantiteta? Ne, hec. Kvaliteta.

moj(i) najljubši parfum(i) ... DKNY »Be Delicious«.

v omari nimam nikoli dovolj ... vzorcev.

za dušo poskrbim z ... risanjem in duhovitimi ljudmi.

čez 10, 20 let se vidim ... v polnem zagonu zajemam življenje z veliko žlico.

(foto: Tina Martinec Selan)