Na kulturni praznik o kulturi oblačenja pri Slovencih

Upam, da ste današnji prost dan izkoristili za kaj, kar je povezano s kulturo. Morda ste šli v galerijo ali muzej, odpeljali otroke na predstavo ali pa vsaj doma prebrali Povodnega moža. Bojim se sicer, da marsikateri Slovenec tak dan izkoristi za obisk šoping centra, če je le kje kakšen odprt, ali pa se odpravi v trgovine k sosedom, ki danes pač nimajo Prešernovega dneva ... No, pa o tem morda kdaj drugič.
Jaz bi danes rada napisala par vrstic o zelo pomembni stvari, s katero se veliko ukvarjam, in je povezana z bontonom. Gre za kulturo oblačenja.

(Glasbenik Zlatko se je pred leti takole oblekel za na podelitev Viktorjev, ki kot prireditev z rdečo preprogo zahteva povsem drugačno raven oblačenja. Foto: slovenskenovice.si)

Če se zavedamo, da s svojo podobo v vsakem trenutku, še posebej pa v vseh javnih situacijah, drugim nekaj sporočamo, potem nam ne more biti vseeno, kakšna je. In kot za obnašanje veljajo pravila, ki jih predpisuje bonton, tudi za oblačenje veljajo pravila, ki določajo kaj, kje, zakaj in kako. Pa vseeno opažam, da Slovenci (govorim v povprečju, čeprav so seveda odstopanja) bolj kot univerzalna pravila kulture oblačenja, ki jih je dobro poznati in upoštevati, cenijo lastni okus kot merilo za vse. Preprosto povedano se Slovenec ob bližajoči se priložnosti, ki zahteva, da se uredi nekoliko drugače, bolj svečano, ne vpraša: »Kaj je primerno obleči?«, temveč se bo vprašal: »Kaj mi je všeč?« oziroma: »Kaj si želim obleči?«. In tu je srž problema. V življenju je veliko situacij, ko bi človeku sicer najbolj ustrezalo obleči kavbojke in bombažno majico, ali pa so kavbojke in bombažna majica celo edina stvar, ki mu je všeč. Vendar pa priložnost in okolje kot tako morda ne preneseta kavbojk in bombažne majice, temveč obleko, srajco, kravato in elegantne čevlje! Takih priložnosti je kar precej in pogosto se zgodi, da si nekdo z nepoznavanjem ali pa celo namernim ignoriranjem bontona oblačenja naredi veliko sramoto. Če smo za neko priložnost namreč neprimerno oblečeni, je problem dvojni. Najprej smo s tem užalili gostitelja, organizatorja oziroma smo omadeževali priložnost kot tako (primeri: svečane prireditve, cerkvene prireditve, kulture prireditve itd). V nadaljevanju pa smo s tem zelo veliko povedali o sebi in svoji (ne)kulturi ─ brez da bi sploh odprli usta. Tudi če gre za namerno provokacijo (saj veste, glavno je, da se o tebi govori, tudi če kaj slabega – vse za 'slavo').
Žal se vse prevečkrat dogaja, da ljudje na vodilnih mestih v javnosti, izobraževanju, politiki, šovbiznisu, ne upoštevajo bontona oblačenja. Pa vendarle ni tak problem se o vsem skupaj malce poučiti, če je le človek pripravljen priznati, da ne ve vsega in da to, kar mu je všeč, ni vedno edino in najprimernejše merilo. 

(Glasbenik 6 pack Čukur s spremljevalko na rdeči preprogi Viktorjev 2014, foto: zurnal24.si)

P.S. Izposojeni fotografiji služita za ilustracijo vsebine članka in ne izražajo mojega nespoštovanja do značaja ali dela ljudi na fotografijah. Prav tako ne pomeni, da je nepoznavanje kulture oblačenja v Sloveniji zgolj problem slavnih ali znanih oseb. Prav take primere se najde tudi med tistimi, ki niso na očeh javnosti.