ponedeljek, 3. januar 2011

Krzno

(fotografija: Tina Martinec Selan)

Nisem med tistimi, ki bi obsojali krzno samo po sebi, kot tudi nisem vegetarijanka, in prav tako so za moj okus najlepši čevlji, torbice in rokavice iz usnja. Problem krzna vidim v načinu, kako je vključeno v outfit, kot tudi kdo ga nosi in na kakšen način. Dame, ki sem jih zapazila na slovenski obali pretekli vikend, so bile v svojih pellicia-h milo rečeno neokusne. Zaradi kratkih, s trajno obdelanih korenčkovih las, dolgih rjavih krznenih plaščev in preostanka outfita so delovale, kot da bi jih kloniral. Potrebno je omeniti tudi to, da mraz še zdaleč ni bil tak, da bi opravičeval ali vsaj obrazložil krznene plašče.
Le-ti mi nikoli niso bili všeč, ker so debeli, težki, nerodni, dodajo vsaki ženski vsaj 20 kg, in meni osebno pač ne izgledajo lepo. Daleč so, vsaj zdi se mi, tudi časi, ko je krznen plašč veljal za statusni simbol, vsaj v naši državi. Če mi pokažete res lep plašč iz volne, kamelje dlake ali celo krasno puhovko, bom brez najmanjšega oklevanja raje izbrala kaj od naštetega. T.i. "pelci" pa naj se počasi upokojijo.

(fotografija: Tina Martinec Selan)

Krzno, če ga je že potrebno nositi, je za moj okus potrebno v outfit vključiti zgolj kot začimbo - kot obrobo, dodatek, všitek. Površina krznenega dela oblačila naj bo majhna in po barvah neizstopajoča iz preostalega outfita. Predvsem pa naj nikakor ne vsebuje vidnih oz. prepoznavnih delov živali, iz katere je bilo narejeno (se spomnite krznenih ogrinjal naših babic, od katerih so stran visele tačke s krempeljci? Brrrr.). In veste kaj? Nove tehnologije izdelave tkanin so napredovale tudi v izdelavi umetnega ali eko krzna, ki je pravzaprav še lepše, predvsem pa bolj napredno in modno od pravega.

(fotografija: wintercoatsjackets.com)

Ni komentarjev:

Objavite komentar