Dekolte ali noge?

Vprašanje »dekolte ali noge?« me precej spominja na makeup dilemo 'oči ali ustnice'. Vsaka dama, ki si je domača z ličenjem, bo znala razložiti, da se običajno odločamo med tem, ali močneje poudariti oči ali ustnice. Oboje naenkrat namreč lahko deluje super za kakšne editoriale, profesionalno fotografiranje ali za odrski makeup, v resničnem življenju pa je preprosto preveč. TTH ali trying too hard, bi lahko rekli.

No, nekaj zelo podobnega je na vprašanju, ali se odločiti za (globlji) dekolte ali za to, da poudarimo noge v krajšem ali ozkem krilu. Sama temu rečem 'pravilo ali-ali' in za moj okus bi ga morala poznati prav vsaka ženska od rosnega najstništva naprej. (Outfiti za na plažo ali zasebno zabavo v dvoje so seveda izključeni ;)).Če pustim psihologijo in etiko popolnoma ob strani ter pogledam le s stilskega vidika, istočasno draženje pogleda z globokim dekoltejem in kratkim krilom običajno deluje preprosto ceneno. Že res, da je to recept za erotiziranje na prvo žogo, se pa izkaže, da tudi najglasnejši predstavniki nasprotnega spola pravzaprav ne marajo, če jih ženske napadajo z vsemi kanoni hkrati. Baje se moški delijo na tiste, ki jim je ljubši pogled na lep dekolte in tiste, ki pri ženskah najprej pogledajo lepe noge. Angleški znanstvenik David Bainbridge, ki predava na Cambridgeu, v svoji knjigi »Curvology: The Origins and Power of Female Body Shape« piše, da je moškim bolj kot velikost ali globina dekolteja pomembna njegova simetrija, pri nogah pa cenijo njihovo ravnost, saj naj bi to dokazovalo dober genetski material. Kar je še pomembneje, profesor Bainbridge je ugotovil, da bolj kot videz moški pri ženskah cenijo inteligenco, saj naj bi prav ta zagotavljala pametne in razvojno uspešne potomce.

(foto: thoroughlymodernmilly.blogspot.com)

(foto: pinterest.com)

V zgodovini so bili globoki dekolteji, ki so včasih razkazovali prav vse, pogosti in prav nič spotikljivi, še zlasti v času antike in kasneje renesanse. V nasprotju z dekolteji, ki so bili na ogled vsepovsod, pa se je takrat moškim kar zvrtelo ob pogledu na ženski gleženj ali stopalo. Viktorijanska doba je uvedla visoke in spodobno zaprte ovratnike, v 20. stoletju pa so modna obdobja izmenično kovala v zvezde zdaj noge, zdaj dekolteje.Trenutno živimo v času, ko je mogoče videti prav vse.  Če se vrnemo k 'pravilu ali-ali', je najbrž jasno, da se odločamo skladno s priložnostjo, kodeksom oblačenja in seveda obliko postave. Tudi v javnem nastopanju in politiki so pravila včasih – žal – zabrisana, zato se ženske na vidnih mestih odločajo včasih za to, drugič za ono. Kar težko si je predstavljati, a tudi običajno v brezoblične suknjiče odeta Angela Merkel je leta 2008 za obisk opere v Oslu oblekla večerno toaleto s tako globokim dekoltejem, da so ji od takrat naprej kaj podobnega odsvetovali. Na drugi strani se zagotovo vsi spomnimo težavic naše bivše premierke Alenke Bratušek, ki ji prekratka krila ob izstopanju iz avta nikakor niso hotela segati do kolen, pa če se je še tako trudila.

(foto: dw.com)

(foto: rtvslo.si)

V končni fazi bo vsaka dama najraje poudarila tisto, kar ji je na njej všeč. Številne ženske z večjimi prsmi povejo, da jim je neprijetno poudarjati ta ─ v moških očeh zagotovo nesporen ─ adut, medtem ko s krajšimi krili nimajo nobenih problemov. In obratno, nekatere ženske brez problema nosijo dokaj izrezane zgornje dele, medtem ko se na vse kriplje izogibajo kazanju nog, v krilih recimo. Sama očitno prisegam na inteligenco ;), zato me v globooookem dekolteju ali zelo kratkem krilu verjetno ne boste videli. Kot edino izjemo lahko omenim le dojenje, saj sem vse tri otroke brez kakršnihkoli zadržkov (ali slabih izkušenj) dojila tudi v javnosti, diskretno seveda. Sicer pa sem precej konzervativna, ali pa mi je preprosto všeč občutek, da je nekaj prepuščeno tudi domišljiji, saj je to pogosto še bolj zanimivo kot pokazati vse.