Intervju: Ana Jelinič

Mlado modno oblikovalko Ano Jelinič sem občasno srečevala v butiku sredi mesta, kamor pogosto zahajam, in njena prijaznost in simpatičnost sta mi dali idejo, da bi jo poprosila za intervju za Odglavedopet. Intervjuji na blogu se mi zdijo krasen način, kako tudi bralkam in bralcem bolje predstaviti meni zanimivo osebo. Ana je bila tudi tista, ki mi je prijazno razkazala Squat in ob tej priliki sem ji tudi zastavila nekaj vprašanj. Občudujem njeno delo v slovenskem modnem prostoru, zanj pa je prejela že številne nagrade in priznanja. Ana je zelo zaposlena oblikovalka, saj dela kolekcije za teden mode, sodeluje v projektih v okviru Squat-a, poleg tega pa ima že določen krog strank, s katerimi redno sodeluje. Trenutno tudi zaključuje magistrsko nalogo (prišepnila mi je, da se v njej ukvarja s torbami). 

Ana, v svoji dosedajšnji karieri si prejela že kar nekaj nagrad in priznanj za svoje oblikovalsko delo. Kaj bi sama izpostavila pri svojem delu, kaj je njegova kvaliteta, v čem si drugačna, izstopajoča ...?

Rekla bi, da morda izstopam po drugačnih, subtilnih oblačilih, skozi moje delo se izraža tudi moja osebnost, to, kakšna sem. Nagrade so neka potrditev. Ravno ta mesec sva z Anđelo Lukanović dobili priznanje v Londonu (Visionary International Collection) kot edini nagrajeni tujki (Slovenki) med samimi Angleži, tako da je to kar velika stvar.

Si članica skupine mladih oblikovalcev Young @ Squat. Lahko poveš malo več o tem, zakaj se mladi oblikovalci z NTF-ja združujete pod tem imenom? Kakšne so prednosti? So tudi kakšne slabosti?

Zoran Garevski in Nataša Peršuh sta bila naša mentorja na NTF in sta tiste, ki so se njima zdeli dobri, povabila k sodelovanju. Zdaj nas je vseh skupaj trinajst. Delamo tako skupne kolekcije kot tudi posamične. Tukaj imamo prodajno galerijo, kjer imamo evente ter razstavljamo svoja in tuja oblačila. Tukaj lahko stranke tudi pridejo v osebni kontakt z nami oblikovalci. Prednost je tudi v tem, da več kot nas je skupaj, bolj smo prepoznavni in lažje je delo, tudi s stroškovnega vidika.

Kaj te pri tvojem delu (če govoriva o oblikovanju zgolj z vidika umetnosti) najbolj vleče, inspirira, kaj ti je v izziv? Je to forma, tekstura, morda barva ali kaj povsem drugega?

Zanimata me forma in tekstura, kako oboje povezati in uravnotežiti, da ni niti enega niti drugega preveč. Kako narediti novo oblačilo, v katerem se vse skupaj poveže v neko 'sožitje'.

Ali se ti zdi, da načeloma obstajata dve vrsti oblikovanja oblačil, na eni strani so oblačila kot umetniška dela, ne nujno z neko uporabno vrednostjo in na drugi strani oblikovanje za 'realne' ženske (ali moške), ki imajo realne zahteve glede uporabnosti, nosljivosti, vzdrževanja, kombiniranja, ne nazadnje tudi cene nekega oblačila ...?

Večina nas dela stvari, ki so nosljive, se dajo kombinirati, so pa tudi projekti, kjer daš poudarek v svojo bolj umetniško plat, v katerih se bolj izživiš, da oblačilo postane že skoraj kiparski objekt. Iz teh stvari se potem pogosto izpelje tudi kakšno kolekcijo, ki je bolj nosljiva. Oblačila, ki so bolj umetniška, pridejo v poštev za kakšne galerijske evente, z njimi se tudi predstavljaš in to ljudi pogosto zelo pritegne; na ta način se ustvarja tudi oblikovalčevo ime.

V čem je največji problem ali izziv slovenskega oblikovanja v smislu trga? Ali Slovenke in Slovenci ne znamo ceniti domačih oblikovalcev, ne prepoznamo kvalitete, preprosto 'ne damo' dovolj na to, ali izdelki oblikovalcev niso konkurenčni svetovnim gigantom masovne tekstilne potrošnje ...?

Jaz mislim, da smo slovenski oblikovalci dobri. Problem je morda v družbi, ki ustvarja statusne simbole – npr. Guccija, Missonija, Prado, ... vsi poznajo, neke Ane pač ne (smeh). Brand je zelo pomemben, na tem je treba delati, saj ko si ustvariš ime, te prepoznajo in vzljubijo. Pogosto je pri nas problem ta, da se ne znamo prodati. Lahko si zelo dober, pa če se ne znaš prodati ...

Fashion Week se mi zdi zelo dobra priložnost za vse slovenske oblikovalce, ker je dobro spromoviran, predstaviš se pred veiko množico. Je pa res, da je temu podobnih dogodkov zelo malo.

Kako bi definirala (osebni) stil?

Da se oblečeš tako, kot tebi paše, da izražaš svoj življenjski slog in da se v tem dobro počutiš.

Kako gledaš na modne trende?

Trendi so (smeh), vendar se ne zgledujem po njih, ampak delam po svojih občutkih. Trendov je zadnje čase tudi že toliko, da karkoli narediš, te lahko na koncu nekam umestijo. Toliko je tudi že subkultur, da sploh ne morem več vsemu slediti.

Kaj opaziš na ženski, ki te pritegne – je to lepota, dober stil, njena osebnost ali kaj drugega?

Mislim, da dober stil.

Kaj bi rekla, da so dobre strani oblačenja Slovenk, ne le znanih, ampak tudi tistih, ki jih videvaš vsakodnevno na ulici ali v vaši  trgovini?

Da se trudijo biti ustvarjalne, zdi se mi, da je tega vedno več. Že redko vidiš žensko v samo 'neki majici', ampak se večinoma trudijo ustvariti svoj poseben stil.

Kaj pa te na stilu Slovenk moti? Kaj pogrešaš?

Več slovenskih oblikovalcev (smeh).

Kakšen je naš 'nacionalni attitude' do oblačenja, osebne urejenosti, stila? Kako se oblačimo v primerjavi z ženskami v tujini?

Mogoče smo malo bolj zadržane, sramežljive, ne upamo si toliko. Ampak napredujemo v pozitivnem smislu.

Kako ocenjuješ oblačenje in stil moških v Sloveniji? Kaj ti je všeč, kaj bi izboljšala?

Moški so zelo klasični (tudi moj, ha ha). Drugače bi rekla, da so čisto v redu urejeni. Vse več je tudi mode za moške, tako da se mi zdi, da se počasi že znajo tudi zrihtati.

Glede na to, da imaš to prednost, da si kot oblikovalka lahko oblikuješ svoja oblačila, ali si vseeno dovoljuješ razmislek o tem, kaj boš oblekla, kako skombinirala ...? Se tudi tebi dogaja znana ženska dilema, da zjutraj stojiš pred (polno) omaro in se ti vendarle zdi, da nimaš kaj obleči?

Seveda se zgodi, saj smo ženske. Prav zase zelo redko šivam. Včasih si vzamem ali prilagodim kaj iz svoje kolekcije. Vse manj pa kupujem v trgovinah; kupujem si raje dražje in manj, pa tisto res nosim. Sem pa pretežno v črnem z občasnimi izbruhi živih barv. Nimam pa tega, da bi morala biti obvezno v črnem. V črni se dobro počutim, ni pa mi obvezna. Edino z rdečo imam malo več težav (smeh).

Za konec še nekaj kratkih vprašanj:

čevlji, ki jih kupim in nosim, so/morajo biti ...

udobni.

kvaliteta ali kvantiteta (v omari) ...?

kvaliteta

moj(i) najljubši parfum(i) ...

Comme des Garçons

v omari nimam nikoli dovolj ...

zadnje čase tunik

za dušo poskrbim z ...

z novo torbico

čez 10, 20 let se vidim ...

doma.

foto: Tina Martinec Selan

Kolumna v avgustovski reviji Ženski svet

Urednica revije Ženski svet Monika Kambič, ki je pred časom naredila intervju z mano, me je povabila k sodelovanju v obliki pisanja modne kolumne za njihovo revijo. Objavljam prvo iz sveže avgustovske številke in upam, da se jih bo zvrstilo še mnogo ;). 

Squat na Križevniški

Na prelepi, a nekoliko manj obljudeni Križevniški ulici v Ljubljani domuje Squat, prodajna galerija nekaterih slovenskih modnih oblikovalcev. Kar nekajkrat sem že šla mimo, vendar ponavadi nisem imela sreče in galerija ni bila odprta. Ker pa je bil moj firbec le prevelik in sem si enkrat vsa čudesa mlade slovenske oblikovalske elite želela ogledati v živo, pa potipati seveda tudi, sem se za obisk preprosto dogovorila z oblikovalko Ano Jelinič. 

Squat je prostor, kjer razstavlja 13 izredno nadarjenih oblikovalcev – mnogi izmed njih doma in v tujini redno prejemajo nagrade za svoje delo (Nataša Peršuh, Zoran Garevski, Ivan Rocco, Petja Zorec, Špela Hvale, Peter Movrin, Anđela Lukanović, Ana Jelinič, Nena Florjančič, Katja Magister, Sanija Reja, Dajana Ljubičić in Nina Tomažin), tam pa lahko najdete kose, ki ste jih mogoče videli in občudovali na Fashion Weeku ali v stajlingu kakšne slovenske modne revije (če kosi še niso prodani, seveda). Poleg kolekcij s Fashion Weekov so v Squatu stvari, ki jih ustvarjajo sproti v okviru kakšnega projekta, tam pa se lahko dogovorite tudi s svojim najljubšim oblikovalcem, z njim poklepetate, poskusite kakšen kos ali se dogovorite za izdelavo oblačila po naročilu.

Priznam, da so me bile same oči, saj sem v ozadju galerije na polnih obešalnikih videla ogromno kosov, ki sem se jih spomnila s preteklih dveh tednov mode. Nekaj sem si jih želela tudi poskusiti, a sem morala malce izbor zožiti na tiste, ki so mi bili prav ;) ─ kosi za Fashion Week so namreč narejeni z mislijo na manekenke in njihove mere, te pa so daleč od mojih. 

(obleka Sanija Reja, foto: Tina Martinec Selan)

(plašček/obleka Dajana Ljubičić, foto: Tina Martinec Selan)

(obleka Ana Jelinič, foto: Tina Martinec Selan)

Kot sem omenila, se da dogovoriti za izdelavo oblačila po naročilu, npr. če si želite oblačilo, podobno tistemu z modne piste ali pa kaj povsem individualnega. Meni se zdi ta ideja odlična in zelo dobrodošla, tako da že razmišljam o kakšnem naročilu.

Prihodnjič na blogu sledi intervju z oblikovalko Ano Jelinič.

Intervju: Vesna Sodnik

Vesna Sodnik je trenerka komunikacijskih veščin. Pred nekaj leti je zapustila varno zavetje službe profesorice, se podala na samostojno podjetniško pot, ustanovila podjetje Beseda in se lotila poučevanja javnega nastopanja. Že takoj ob prvem stiku z njo sem dobila vtis prepričljive, odločne, energične ženske, okrog katere se ideje kar krešejo in ki se ne ustraši izzivov. Ob dveh majhnih otrocih in službi ji teh gotovo ne manjka. Vesna je živahna, razgledana in izredno prijazna, zaradi česar se ob vsakem srečanju zapleteva v dolg pogovor. Ker se mi zdi, da je moje področje (kultura oblačenja, celostna podoba, osebni stil) deloma povezano z njenim (znanje o nastopanju, kako narediti kar najboljši vtis), sem jo prosila za intervju, na katerega se je prijazno odzvala. 

(z Evo Aljančič med izobraževanjem, foto: Miha Dulmin)

Vesna, si trenerka komunikacijskih veščin. Marsikdo si najbrž ne predstavlja, kaj natančno počneš. Lahko razložiš, s čim se ukvarjaš?

Nekoliko razumljiveje bo, če povem, da se ukvarjam s poučevanjem javnega nastopanja. Večina ljudi sicer zmotno meni, da delam le z medijsko izpostavljenimi posamezniki (na primer politiki, pevci, igralci in podobnimi), ki nastopajo na odru, imajo govore pred veliko množico ali predavajo na pomembnih dogodkih. V resnici so moje storitve namenjene skorajda vsakomur, kajti ljudje 'nastopamo' ves čas – pred  sosedi, sodelavci, poslovnimi partnerji, včasih tudi sorodniki in prijatelji ... Dandanes je prepričljiv nastop ključnega pomena za osebni in zlasti za poslovni uspeh – ne glede na to, kako dober izdelek ali storitev imate, ne boste uspeli, če ga ne boste znali prodati, kar pa lahko storite le z dobrim znanjem komunikacijskih veščin.

Kakšen mora biti dober javni nastop?

Bistvena stvar vsakega dobrega nastopa je temeljita priprava – tako vsebine kot tudi same izvedbe. Priporočam, da si za vsak pomemben nastop (razgovor za službo, predstavitev pred oddelkom, srečanje z večjim kupcem ...) vzamete čas že nekaj dni pred dogodkom, dobro pripravite vsebino, nujno pa je povaditi tudi, kako boste pripravljeno tudi dejansko predstavili. Šele dobra priprava pomeni resnično samozavesten nastop, kjer lahko do izraza pridejo tudi ostale govorniške veščine, kot so na primer duhovitost, razgledanost, izvirnost in podobno.

(med povezovanjem stand-up predstave Mojs3 smeha v 3D, foto: Maja Bednas)

Ali v vsakdanjem življenju, tudi ko nisi v službi, ocenjuješ govorico, nastop, prepričljivost, ... drugih ljudi?

Če se le da, se temu skušam izogniti, ker je bistvo vsake dobre komunikacije predvsem v temeljitem poslušanju sogovornika. Priznam pa, da se zlasti za politike včasih zalotim pri razmišljanju, ali je kakšna izjava zrasla na njegovem zelniku ali jo je 'spesnil' kak nespreten piarovec.

Kateri so ključni elementi dobrega nastopa? Kakšno vlogo ima, po tvojem mnenju, pri vsem skupaj videz, slog tistega, ki nastopa? Kako bi ti definirala osebni slog?

Dober vtis zagotovo deloma ustvarimo s primernimi oblačili, ki odražajo naš socialni status ter hkrati odnos do dogodka in naših poslušalcev. Žal pa je tako, da vse preveč govorcev pozornost namenja zlasti oblačilu, pozablja pa na vsebino. Med predstavitvijo pa se velikokrat pokaže, da se za bliščem drage obleke ali vpadljivega kostima skrivajo površna priprava, nesamozavest ali celo nepoznavanje predstavljene vsebine. Bolj kot lepa nova obleka je pomembno, da je govorec v oblačilih, ki so mu pisana na kožo in v katerih se počuti dovolj sproščeno, da lahko nastopi zares prepričljivo.

Kaj opaziš na ženski, ki te pritegne – je to lepota, dober stil, njena osebnost ali kaj drugega?

Največkrat gre za kombinacijo vsega naštetega. Zlasti so mi všeč ženske, ki s svojim načinom življenja in slogom oblačenja odražajo samozavest in ženstveno eleganco. Od tujih dam, ki me navdihujejo, bi izpostavila Nicole Kidman, po mojem mnenju pa še nihče ni presegel sloga legendarne Audrey Hepburn. Naše odmevnejše dame prepogosto posegajo po preveč vpadljivih in neokusnih oblačilih, v katerih jih sicer opazijo, vendar bi le težko rekli, da z njimi naredijo dober vtis. 

Kako ocenjuješ oblačenje in stil moških v Sloveniji? Kaj ti je všeč, kaj bi izboljšala?

Večina slovenskih moških se drži preverjenega recepta kavbojk in mikice ali pa klasične obleke, vendar sama najbolj opazim moške, ki si upajo biti drugačni. Če bi imela čarobno paličico, bi z ulic najprej zbrisala vse ponošene športne copate, plastične natikače in razvečene majice, moške pa odela v oblačila, ki pristajajo njihovemu telesu in enegiji, ki jo izžarevajo.

Imaš morda kakšno izkušnjo ali anekdoto v zvezi s  primerno ali neprimerno urejenostjo nastopajočega?

Najbolj se nasmejim damam, ki si za pomemben nastop obujejo strašansko visoke pete, čeprav jih sicer ne nosijo, potem pa se spotikajo na stopnicah ali lovijo ravnotežje na odru. Moški najpogosteje pozabljajo na preveč pošvedrane čevlje, pravilne kombinacije barv ali, kar mene osebno najbolj moti, dejstvo, da jim nekaj let stara obleka preprosto ni več prav čez pas. Večina mojih udeležencev pa je na srečo dokaj osveščenih o pomenu pravilnega oblačenja v poslovnem svetu, tako da večjih težav še nisem imela.

Glede na to, da si se pri svojem delu srečala z zares številnimi strankami iz povsem različnih področij delovanja in udejstvovanja, katero področje ti predstavlja največji izziv? Kje, s kom se najbolj 'namučiš'?

Največ dela imam z ljudmi, ki niso vajeni nastopanja oziroma so bolj plahi ali zadržani, pa jih v službi postavijo pred dejstvo, da bodo morali tako ali drugače javno nastopati. S takšnimi udeleženci veliko delam na raziskovanju in ozaveščanju vzrokov treme ter oblikovanju pozitivne samopodobe, šele v poznejši fazi pride na vrsto izobraževanje o prezentacijskih veščinah in javnem nastopanju. So pa taisti ljudje tudi najbolj hvaležen material za popolno preobrazbo – ko se soočijo s strahom in odkrijejo svoje talente, večina dobesedno zažari kot diamant, ki je bil leta in leta skrit pod plastmi neuglednega kamna.  

 (z Alenko Godec na predstavitvi projekta Stopimo skupaj za naše šolarje, foto: Vito Tofaj)

Kaj so najpogostejše napake, ki jih opažaš pri Slovenkah in Slovencih, ki so postavljeni v situacijo javnega nastopanja?

Slovenci imamo predvsem premalo znanja o javnem nastopanju. Ker se tega v šolah ne učimo, ne poznamo osnovnih načel retorike, ne vemo, da mora imeti vsak nastop rep in glavo, zlasti pa ne razumemo, da je vsebino vedno treba prilagoditi poslušalcu in ne obratno.  Pri večini opazim predvsem slabo besedišče, veliko medmetov, dolgočasno vsebino, neobvladovanje časa, ki je na voljo, najbolj pa bode v oči nesamozavesten nastop, ki daje vtis, da govorec komaj čaka, da pobegne z odra.

Za konec še nekaj kratkih vprašanj:

Čevlji, ki jih kupim in nosim, so/morajo biti ... predvsem udobni in iz naravnih materialov, če so lepi, pa še toliko bolje.

kvaliteta ali kvantiteta (v omari) ...?  Raje kvaliteta, čeprav tudi jaz kdaj pa kdaj podležem razprodajam in kupim kakšen kos, ki za vedno ostane le v omari.

moj(i) najljubši parfum(i) ...

Ker sem velik nostalgik, je moj najljubši parfum že nekoliko v letih: Sun (Jil Sander). Ker pa ga praktično ni več moč dobiti, zadnje čase dišim po zelenem čaju: Green Tea (Elizabeth Arden).

v omari nimam nikoli dovolj ... uhanov, zlasti so mi pri srcu unikatni oziroma nenavadni kosi, ki jih kupujem kot spominke na potovanjih po svetu.

za dušo poskrbim z ... dobro knjigo, filmom ali gledališko predstavo, najbolj pa me razvedri, če se z možem zavrtiva na plesnem parketu.

Čez 10, 20 let se vidim ... kot uspešno podjetnico, ki ima kljub razgibanemu delavniku čas za družino, veliko potuje in skrbi za svojo osebno in poklicno rast.

(Vesna in Jaka Sodnik, foto: osebni arhiv Vesne Sodnik)

Trendi te sezone, ki posnemajo prejšnje stoletje

Med brskanjem po modnih revijah in modnih straneh na spletu sem opazila nekaj zanimivega, in sicer da lahko med trendi te sezone opazimo (modne) značilnosti vsakega desetletja preteklega stoletja. Logično je, da se modni oblikovalci pri svojem ustvarjanju ozirajo tudi nazaj in iščejo navdih v vseh obdobjih, ki so že zaznamovala modo v preteklosti. Hkrati je to dokaz tega, o čemer vedno govorim, namreč da se nikoli več ne zgodi, da bi se trendi med seboj izključevali, temveč lahko v isti sezoni najdemo povsem različne krojaške pristope, združene v novo, sodobno mešanico.

V dvajsetih letih prejšnega stoletja so se ženske osvobodile korzetov in do tal segajočih kril, nova silhueta pa je bila cevasta, z na boke spuščenim pasom, linije so sledile telesu, a ga niso več stiskale, omejevale ali zategovale. Prsi so bile ploske, frizura speta v figo ali postrižena v ob glavo zalizan kratek paž, ženski klobuki so imeli ozko, zvonasto obliko. Primerjava stare ilustracije iz tistega obdobja in fotografij manekenk iz zakulisja modne revije Ralpha Laurena.

 (lostin1950s.blogspot.com)

(marieclaire.co.uk)

Trideseta leta so v začetku nadaljevala silhuete dvajsetih, moda (sploh v prestolnicah razvitega sveta) je bila razkošna, t.i. flappers so oboževale bleščice, resice in perje; temu obdobju rečemo tudi 'jazz age' ali obdobje prohibicije. Lep opis obdobja nudi F. Scott Fitzgerald v romanu Veliki Gatsby, remake istoimenskega filma pa prav te dni nudi lep vpogled v modne trende tistega obdobja. S padcem borze in bližanjem 2. svetovne vojne se 'umiri' tudi moda, pas se vrne višje in spet poudari bolj damsko silhueto.

 (retrosewing.com)

(whowhatwear.com)

Štirideseta je zaznamovala svetovna vojna, ki je pomenila revščino in krizo v smislu oblačenja, so pa zato ženske postale iznajdljivejše in so marsikakšno staro oblačilo ali tkanino predelale doma. Materiali so bili udobni in trpežni, kroji pa ženstveni, a zadržani. Lep moderni pogled na modo tistega časa je v tej sezoni ponudila znamka Bottega Veneta s svojimi oblekami s cvetličnimi potiski in damskimi jopicami.

 (1940s-fashions.co.uk)

(herworldplus.com)

V petdesetih se je gospodarstvo spet obrnilo navzgor, v modnem svetu pa je Christian Dior poskrbel za 'new look' ali novo silhueto z ozkim pasom in močno razširjenim krilom, obliko peščene ure pa je še poudaril ozek pas na krilih, oblekah ali v obliki ozkega, prepasanega suknjiča. Že nekaj sezon moden peplum ali krilce, ki se drži topa ali obleke, oponaša silhueto petdesetih in pričara učinek postave v obliki peščene ure tudi tistim, ki sicer nimajo zelo ozkega pasu in zaobljenih bokov.

(wikipedia.org) 

(blog.lmff.com.au)

Šestdeseta so prinesla osvoboditev na vseh področjih, kar se je kazalo v krajšanju krila do mini dolžine, uporabi sijočih, sintetičnih materialov tudi za oblačila in modne dodatke ter divjih vzorcih. Modna revija Louisa Vuittona je prava študija tistega časa v vseh naštetih ozirih.

(pinterest.com) 

(graziadaily.co.uk)

V sedemdesetih ne moremo mimo hlač, ki so se močno razširile na zvonec, imele dokaj visok pas in bile v bokih in stegnih ozke. Nosili so se tudi zvonasti rokavi, popularni so bili kombinezoni in čevlji z debelim ter polnim podplatom. Naštet značilnosti najdemo v letošnji modni kampanji znamke Gucci.

(vintage.es)

(fashionslop.wordpress.com)

Osemdeseta so na eni strani poznala natupirane frizure, ledeno pink odtenke šmink, nabrane rokavčke in podložena ramena, kot jih lahko vidimo v seriji Dinastija, rokerji pa so nosili strgane skinny kavbojke ali povsem ozke usnjene hlače, resice, visoke superge, majice s potiski in veliko netov na oblačilih. Obe modni skrajnosti v obilici najdemo v vsaki 'high street' trgovini, večino teh trendov pa tudi na modni reviji Jeana Paula Gaultierja.

(hollywood.com) 

 (fashionsizzle.com)

(fadkiller.wordpress.com)

Za konec poglejmo še devetdeseta, kjer so junaki serije Beverly Hills 90210 do konca in še dlje ponosili svoje svetlo modre leviske in nosili svoje t-shirte z zavihanimi rokavi, medtem ko je Kurt Cobain brenkal na kitaro v neizogibni karirasti srajci, raztegnjeni in naluknjani jopi ter z umazanimi lasmi in nohti. Oblikovalec Dries Van Noten je to sezono vzel motiv kariraste srajce in velikanskega narastka na blond pričeskah manekenk, grunge videz pa je nadgradil s subtilnim drapiranjem, lahkimi, šifonastimi materiali in karo kombiniral z bleščicami.

 (starpulse.com)

(dallospazio.tumblr.com)

(fabologie.com)