Moje mnenje o oblačilih slovenskih olimpijcev objavljeno tudi na siol.net

Na portalu www. siol.net je novinarka Katja Klavora objavila članek o oblačilih slovenskih olimpijcev, v katerem je omenjeno tudi moje mnenje o tej temi (povzetek sem na blogu objavila nekaj vnosov nazaj). Članek najdete na tejle povezavi.

Odločila sem se, da v celoti objavim vprašanja, ki so mi bila zastavljena za zgornji članek, ter moje odgovore nanja, da bo celotni kontekst bolj razumljiv.

Katja Klavora: Kakšne se vam zdijo barve in barvna kombinacija s čevlji, hlačami in majčko?
TMS: Zdi se mi, da je barv enostavno preveč in da v uniforme niso vklopljene na nek povezan, smiselen način. Če pogledamo število barv, jih je kar 5: svetlo zelena, turkizno modra, bela, siva in temnejša modra (ki se pojavlja predvsem na športnih copatih). Poleg tega ni opaziti, da bi med njimi vladal določen red oziroma da bi vsaka izmed barv na uniformi opravljala neko določeno funkcijo. Pravi nered vlada tudi med samimi potiski, saj ni neke rdeče niti ali glavnega motiva med potiski, temveč imajo določeni majice en potisk, druge drugačnega, enako velja za drese, kratke hlače in ostale kose. Le primer: mnogo bolje bi bilo, če bi se oblikovalec odločil za dve ali maksimalno tri barve, potem pa v stilu slogana 'manj je več' določene kose kolekcije obarval v eno barvo, druge v drugo in le mestoma dodal en sam potisk, ki bi povezal in združil omenjeni barvi (ali barve) v smiselno celoto. Rezultat bi bil manj optično naporen ter bolj enostaven in poenoten.

KK: Kako se vam zdijo obleke ukrojene in kakšno imate mnenje o tem, da so na suknjiče prišite kapuce?
TMS: Oblačila delujejo, kot da niso najbolje ukrojena, saj se mestoma slabo prilegajo, kar je opazno še posebej pri sivih suknjičih, ki jih bodo športniki nosili na uradni otvoritvi. Če pogledamo športnike v omenjenih suknjičih, dobimo vtis, da se ponekod gubajo in drugje štrlijo. Tudi sicer so v naših uniformah sivi suknjiči eden najbolj problematičnih kosov, ker se nikakor ne vklopijo med ostale barve na uniformah in kot eleganten kos oblačila med sicer izrazito športnimi zelenimi, turkiznimi in belimi kosi oblačil delujejo nekako tuje. Kapuce so dodatek k športnim jopam in jaknam, zeto so v tej obliki (torej prišite na elegantnejši siv suknjič) enostavno odveč in tako tudi delujejo.

KK: Kaj menite o tem, da je obleke oblikoval Sandi Murovec, bi morali izbrati zveneče ime oziroma vsaj oblikovalca?
TMS: Zdi se mi, da bi se ob množici dobrih slovenskih oblikovalcev gotovo dalo najti koga, ki bi se oblikovanja uniform lotil strokovno in z občutkom za oblikovanje oblačil, ki naj bodo vsekakor udobna in športnikom blizu, a ki hkrati lahko izkoristijo tudi potencial za zelo dobro promocijo Slovenije v modnem smislu. To bi lahko bilo bodisi uveljavljeno (zveneče) oblikovalsko ime bodisi manj uveljavljeno ime; nadarjenih modnih oblikovalcev pri nas je veliko in bilo bi prav, da bi jim dali možnost ter njihovo vizijo ter strokovnost vključili v tako pomemben dogodek, kot so OI.

KK: Kakšna se vam zdi primerjava z ostalimi uradnimi uniformami?
TMS: Ko gledamo uniforme tujih reprezentanc, je opaziti dve smeri: elegantno in športno. V reprezentancah z elegantnimi uniformami (npr. Velika Britanija, ZDA, ..., če govorimo o oblačilih za uradno otvoritev) je opaziti odlično krojene suknjiče, srajce in hlače ali krila; gre za formalna oblačila, v katerih bi se lahko odvijali tudi strogi poslovni sestanki. Reprezentance, ki nosijo izrazito športne uniforme (npr. Italija), so oblečene v športne jakne in jope z zadrgami, športne hlače ali trenirke, skratka oblačila, ki so udobna in omogočajo gibanje. Oblikovalci so se torej odločili bodisi za elegantno ali športno smer oblikovanja uniform; oblačila Jamajke pa poleg izredno dobrega kompromisa med enim in drugim združujejo tudi modni vidik, zaradi česar uniforme delujejo sveže in 'ostro' v modnem smislu. Pri slovenskih oblačilih se zdi, da grejo v izrazito športno smer, zaradi česar so sivi suknjiči nepotreben dodatek, namesto katerih bi športna jopa ali tanjša jaknica najbrž boljše opravila svoje delo. Če pa bi se podali v iskanje kompromisa med športnim in elegantnim (kot je to naredila Cedella Marley za Jamajko), bi zanj verjetno rešitev našel le kompetenten modni oblikovalec.