sobota, 5. november 2016
Pričevanje stranke Mojce: Pot do urejene zunanje podobe
Moja draga stranka Mojca mi je poslala krasno izpoved o svoji preobrazbi, ki mi jo je tudi dovolila objaviti, čeprav je zelo osebna. Vesela sem, da sem ji lahko pomagala na njeni poti do bolj urejene podobe, predvsem pa do njene nove samozavesti in žareče energije! Mojca je svoje pričevanje naslovila Pot do urejene zunanje podobe, piše pa takole:
Odkar pomnim, sem občudovala urejen zunanji videz. Kot deklica
sem narisala na stotine prikupno oblečenih punčk. Leta so minevala in prišlo je
obdobje, ko sem čas namenila postavljanju temeljev v svoji notranjosti. Za
zunanjo podobo mi je bilo malo mar. Kavbojke, sprane in zmuckane majice
turobnih sivo-peščenih in črnih tonov, lasje speti v čop, žaklasta torba ter
univerzalni čevlji. In bila sem nared za povsod. Človek, ki me je dobro poznal,
bi rekel, da imam bogato notranjost, ki pa se je žal skrivala za sivomišjim in
povprečnim izgledom. Iskreno povedano, končni rezultat – NEVABLJIVO.
Z leti človek raste in vse ima svoj čas. Še zdaj lahko
podoživim hrepenenje, ki se je nekega dne prebudilo v meni. Močno sem
zahrepenela po zglednejših oblačilih in predvsem po vabljivejšem zunanjem
izgledu.
Tino sem spoznala na Planetu Lepote, kjer je sodelovala pri
preobrazbah. Poleg tega sem jo poslušala tudi v Šoli za mlade dame. Nekaj me je
pritegnilo na njej, morda njena iskrivost in simpatičnost. Zdela se mi je
dostopna. Stilistka, ki se zna približati tako manekenkam kot ljudem, ki jim
moda ni blizu. »Oh, kako bi šla ne eno preobrazbo« sem zavzdihnila in niti v
sanjah si nisem upala predstavljati, da se bo to nekoč res zgodilo.
In se je. Prišel je dan, ki je za vedno zaznamoval moj odnos
do oblačenja in predvsem barvnega kombiniranja. Kot na vse drugo, sem se tudi
na najino srečanje s Tino skrbno pripravila. V predstavitvenem powerpointu sem ji
orisala vse, kar mi je všeč in česa ne prenesem. Natančno sem ji povedala, kaj
pričakujem od najinega srečanja.
S sladkim nemirom sem se odpravila do njenega salona, kjer so
se pričela barvna odkritja, pisana na mojo kožo. Tina je svoje delo pričela z
besedami: »Ne bova naredili tako, kot ti je všeč, ampak tako kot je prav zate.«
Presenečena sem opazovala učinek barv na svoj obraz. Nisem mogla verjeti, kako me
(varne) barve, v katere sem se odevala, v resnici sperejo, naredijo utrujeno in
nezanimivo. Močni, nasičeni in topli toni pa na moj obraz prikličejo živost,
svežino, barvno harmonijo, katere se ne da spregledati. Nosila sem sive kovine,
vendar je zlata tista, ki mi daleč najbolj pristaja. Tina je nanizala kupe
zanimivih barvnih kombinacij (turkizna+bela+rjava, rdeča+zelena in še in še…).
Mojemu barvnemu tipu pristaja plastenje temnejših odtenkov, izogibati pa se
moram plastenju svetlih.
Sveže naličena izpod njenih rok sva odšli k meni domov, kjer
sva v red spravili mojo omaro. Tina mi je odprla oči za nove (tudi drznejše)
kombinacije, na katere sploh pomislila ne bi. Takoj je opazila, kaj mi manjka v
omari in bi bilo potrebno dokupiti.
Zaključil se je prvi del najinega druženja in priznati moram
da je bilo tudi malce naporno. Sploh za nekoga kot sem jaz, ki ni vajen
tolikšne modno-barvne obremenitve v 1 samem dnevu. Vendar kmalu potem se me je
prijel Tinin zagon za poigravanje s oblačili. Lotila sem se intenzivnega dela
in z nemalo volje in vztrajnosti iz svojih oblačil ustvarila cca. 60 outfitov.
Tina se je znala približati mojemu okusu, kar se je izkazalo
tudi pri skupnih uricah nakupovanja, kjer sva iz trgovine v trgovino odkrivali
potencialne kose, ki bi bili vredni pristati v moji omari. Opozarjala me je na
primernost in neprimernost krojev, materialov in seveda barv. Tina ima izostren
čut za barve. Kose, ki bi lepo dopolnili mojo garderobo, sem poslikala in mnoge
od njih po tehtnem premisleku tudi kupila.
Nakupovalni dan je bil kronan s sanjskimi novimi
pridobitvami. Črtasta jaknica v stilu »chanel«,
špičaste bež balerinke, temno modro krilo so bili prvi kosi, ki so moji
omari prinesli svež veter sprememb. Da ne omenim nabora skrbno izbranih ličil, ob katerih mi zaigra srce.
Že skoraj pol leta je minilo od najinega srečanja in ko
pogledam nazaj, občutim v srcu veliko hvaležnost. Prvo sebi, da sem si upala storiti
korak in iti k njej. Da sem si upala zahrepeneti po lepoti in v ta namen tudi
kaj žrtvovati (čas, voljo in navsezadnje tudi denar). Žal mi je le, da se k
Tini nisem odpravila kako leto prej. Bilo bi namreč manj zgrešenih nakupov.
In seveda gre zahvala Tini, ki je pogumno odšla na samostojno
pot svetovalke za celostno podobo. Vse ženske zavedno ali nezavedno hrepenimo
po tem, da bi bile lepe. Tinino poslanstvo vidim kot ločevanje zrn od plevela v
modnem kaosu, kjer se zna približati vsaki stranki in ji pričarati videz, ki je
vabljiv, primeren. Lep :).
Od najinega srečanja praktično ni dneva, ko ne bi bila
urejena »ODGLAVEDOPET«. Iskreno povedano me urejen zunanji videz osrečuje in me
tudi v dneh, ko nisem v »najboljši koži«, dvigne.
Mojca K.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar