Povsem vsakdanji outfit

Priznam: na modnih blogih, ki jih spremljam, imam poleg tehtne vsebine rada lepe, estetske fotke, ki so prava paša za oči in domišljijo. Nekateri prizori ostanejo z mano še dolgo kot vir za razmišljanje in inspiracijo. Za tehtno vsebino in fotografije se – bolj ali manj uspešno, to presojate bralke in bralci – na blogu trudim tudi sama. A kaj, ko je realnost 32-letne mame treh majhnih otrok taka, da je priložnosti za popolne fotografije presneto malo. Da bi bili vsi otroci (tudi najmlajša) v varstvu za nekaj uric, jaz pa bi imela čas za popoln make-up, sfenano frizuro, preizkušanje številnih outfitov, da bi se dobila z nekom, ki bi me z dobrim fotoaparatom uro do dve fotografiral na izbrani lokaciji ... no, takih priložnosti pa trenutno v mojem življenju ni. Včeraj je na družinskem izletu ob spremljavi živahnih otrok in povsem običajnega, družinskega fotoaparata, ki je videl že boljše čase, vseeno nastalo nekaj lepih fotografij, ki bi jih rada delila z vami. Kot dokaz, da sem velikokrat tudi v kavbojkah, a da se da tudi iz običajne kombinacije kavbojk in čevljev brez pet narediti lušten outfit ter biti dobre volje. Na kavbojke sem kombinirala bluzo v stilu pižama zgornjega dela, zlate 'copataste' balerinke z neti in bež jaknico. Upam, da vam bodo tudi neprofesionalne in popolnoma neretuširane fotke všeč :). Lepe počitniške dni želim vsem!

Vse fotografije: Tina Martinec Selan

Prireditev Viktorji 2014 – kaj so nosili?

Podelitev Viktorjev je takorekoč edina večerna 'red carpet' prireditev pri nas, za katero velja smoking kodeks oblačenja. Tega se nekateri udeleženci in udeleženke dobro zavedajo, drugi ne, oziroma bi radi s svojimi (neprimernimi) oblačili verjetno nekaj povedali ali pač preprosto pritegnili željeno pozornost. Res je, da je smoking kodeks oblačenja relativno dolgočasen, za moške to pač pomeni temna (črna ali zelo temno modra) obleka, svečana bela srajca in črn metuljček. Recimo, da so ustrezali tudi tisti moški, ki so posegli po koktejl kodeksu oblačenja in so namesto metuljčka oblekli temno kravato. Vsi ostali, ki so prišli v kavbojkah, jopah s kapuco, usnjenih jaknah in podobno, v tem smislu niso upoštevali kodeksa oblačenja. 

Pohvale vsem tistim gospodom, ki so imeli zapet samo zgornji gumb na suknjiču, to je namreč pogosto spregledano ali pozabljeno pravilo moškega oblačenja v oblačilnem bontonu.
Kot vsako leto se je tudi tokrat našlo nekaj pustnih šem.

Za dame so pravila nekoliko manj stroga, saj je smoking ali koktejl oblačilo lahko dolžine do kolen ali daljše, različnih barv ali materialov, obvezni so primerni modni dodatki, pričeska in ličenje. Ne glede na to, če na dan prireditve dežuje, sneži ali še kaj tretjega, pa se za večerno rdečo preprogo ne odločimo za goste črne najlonke, temveč za prosojne kožne. 

Kar nekaj dam se je odločilo za črno čipko v taki ali drugačni izvedbi. 

Škoda, da se ni nagrajenka Milena Zupančič odločila za kakšno drugo barvo namesto črne, saj bi njeni zanimivi toaleti dodala še žlahtnejšo noto, predvsem pa bi lepše odsevala na njenem obrazu od črnine. 

Moje tri favoritke so sledeče.
Azra Selimanovič, kjer je za moj okus preprosto vse delovalo, od obleke do frizure in ličenja.

Ilka Štuhec, katere obleka je bila ena najlepših daleč naokrog, krasen material in kroj, zanimivi detajli, elegantna barva. 

Ana Klašnja v eterični toaleti, ki je kazala njene lepe noge.

V skupino boljše-kot-ponavadi bi uvrstila 'dvojčici' Dorotejo Premužič in Katarino Benček (njuni pudrasti toaleti sta preprosto pasali skupaj kot sva čedna okraska na poročni torti) in Danico Lovenjak (žal se ji je zaradi tesne obleke in bujnih oblin pripetil t.i. 'double boob', ampak v tej karminasto rdeči obleki je bila bistveno boljša kot kadarkoli prej).

Nenazadnje so tu še dame, na katerih me je kaj zmotilo. Na Tanji Žagar več stvari, poleg že omenjenih temnih najlonk (v kombinaciji z zlatimi salonarji) tudi obleka, ki ji ni naredila usluge, preča po sredini prav tako ne, kot tudi ne (pre)divja rdeča barva las. 

Toaleta Natalije Kolšek v kombinaciji z ujemajočim ogrinjalom je bila preprosto 'too much of everything'. 

Drzen modni stajling Hannah Mancini je zelo primeren za na fashion week ali kakšno drugo prireditev, vendar rjava barva (oziroma zemeljski toni) v oblačilnem bontonu ne velja za svečano barvo in je kot take običajno ne izberemo za rdečo preprogo. 

Pri Tini Gorenjak bi najprej opustila satenaste rokavice, nato pa obleko še dodatno poenostavila. 

Čeprav mi je prelepa Iryna Osypenko Nemec ponavadi zelo všeč, tokrat nekaj ni povsem delovalo z njeno snežno belo obleko, še zlasti ne okrog prsi. 

V to skupino bi uvrstila tudi Oriano Girotto z lasnimi podaljški do pasu in v nasploh ponesrečenem stajlingu. 

O mojem lanskem sodelovanju z Ano Klun za prireditev Viktorji 2013 si lahko preberete tukaj.

Viri fotografij: mediaspeed.net, rtvslo.si, zurnal24.si.

Moda, ki ni zame

Ko spremljam trende po spletu in v modnih revijah, jih vedno gledam skozi prizmo tega, komu in zakaj bi nekaj pristajalo. Pri tem, logično, precedim trende tudi skozi lastno sito – kaj pa bi pristajalo meni in, po drugi strani, kaj mi nikakor ni všeč niti ni zame iz kakršnegakoli drugega razloga. Obstaja seznam stvari, ki jih (s precejšnjo gotovostjo lahko rečem: nikoli) ne bom nosila. Na tem seznamu so:

Dolga krila: določenemu tipu postave in sloga dolga krila izjemno pristajajo, vendar sama ne spadam mednje, ne glede na to, kako zelo modna so in kako svoboden občutek dajejo. Uporabnice pravijo, da so dolga krila neverjetno udobna za hojo in sedenje, nobenih skrbi ali bojazni, kako bi položili noge in podobno, poleti hladijo in valovijo v vetru ... En poskus dolgega krila sem imela v času nosečnosti, pa sem se mu odpovedala in ga nikoli nisem oblekla, ampak vrnila v trgovino. Če vprašate mene, so določeni stajlingi z dolgimi krili lahko zelo kul, še sploh za ženske, ki se zaradi oblike postave v krajšem krilu ne počutijo dobro (po domače povedano, ne marajo kazati nog). Po drugi strani pa mislim, da tudi slučajno ne pristajajo vsem (ki jih nosijo), med njimi zagotovo niso ženske majhne postave, ker dolgo krilo poruši vse proporce in tega se ne da zanikati. Tudi na zadnjem fashion weeku v Ljubljani je bilo med obiskovalkami dolgih kril za moj okus občutno preveč.

(foto: whowhatwear.com)

Čevlji z debelimi petami: letos se moda v izredno veliki meri zgleduje po sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je nosilo vse sorte resice, dolge obleke in krila, brezrokavnike, hipi vzorce, boemske tunike, semiš, frizure s prečo po sredini, hlače na zvonec in čevlje z debelimi petami. Ne glede na to, da nisem oboževalka mode sedemdesetih in se z lahkoto odpovem prav vsemu zgoraj naštetemu, so mi čevlji z debelimi petami verjetno najgrši od vseh. Gre za posebej debelo peto, ponavadi oglate oblike, čeprav ni nujno, ki vsak čevelj, pa naj gre za zimske škornje ali poletne sandale, naredi obupno neelegantne in 'krampaste'. Bom preskočila.

(foto: jannairefaulkner.wordpress.com)

Crop tops: trend, ki ima deloma korenine v devetdesetih (če ste gledali Beverly Hills 90210, se boste spomnili vseh ženskih likov v spranih leviskah in prekratkih širokih topih). Dejansko ne vem, zakaj bi kdo hotel nositi top v kombinacijami s hlačami ali krilom tako, da se vmes vidi decimeter gole kože, še sploh za v mesto ...? Tudi v elegantni obliki, kot jih lahko vidimo na rdečih preprogah Hollywooda, mi nikakor ne potegnejo. Seveda obstajajo deklice in ženske, ki so jim mati narava ali dolge ure v telovadnici podarile six packe, trde in izklesane kot lesena omara. Meni jih ni nihče, zato bom svoj, po treh porodih lepo oblazinjen trebuh, raje varno zapakirala v majice in zgornje dele povsem normalnih dolžin.

(foto: nonsidicepiacere.it)

Peščeno obarvane ustnice: če se premaknem še na področje lepote, tudi tukaj obstaja nekaj stvari, ki mi niso všeč in ki jih ne bom nikoli nosila. Mednje gotovo spadajo usta tako svetle peščene barve, da se že zlijejo z barvo kože, na nekaterih ženskah pa celo vidim, da je šminka (oziroma puder, ker to se običajno doseže s tekočim pudrom) svetlejša od kože obraza. Osebno mi je všeč, da so ustnice vsaj toliko pigmentirane, da delujejo 'živo', no sama pa itak ne maram neobarvanih ustnic (na sebi).

Črni lasje: tukaj gre le za vprašanje koloristike, črni lasje pač niso nikjer v dometu moje barvne palete. Sicer se da stvari spremeniti in prilagoditi, vendar so črni lasje nekaj, česar po vsej verjetnosti ne bom nikoli imela.

Nail art: še zadnja stvar, za katero sem precej prepričana, da se ne bo znašla na meni, so z vse sorte nalepkami, aplikacijami in kristalčki polepljeni nohti. Medtem ko razumem (in nosim) vse barve lakov za nohte, krašenje z dodatnimi bleščicami, metuljčki, pentljicami, diamantki, ter risanje črt, likov, vzorcev in ostalih reči, preprosto ni 'my piece of cake'. 

(foto: nails-designs.com)

Vichy Idéalia Skin Sleep krema, Idéalia Life Serum in nekaj o ocenjevanju kozmetičnih izdelkov

Pred nekaj dnevi sem dobila v dar novo Vichy kremo Idéalia Skin Sleep ter serum Vichy Idéalia Life Serum.

Vedno me zanima, kaj določena krema vsebuje, zato da do neke mere vem, kaj lahko pričakujem – malce sem se v vseh teh letih namreč že naučila, kaj moji (problematični, rahlo mastni) koži ustreza in kaj ne. Zaradi svojega študija imam za seboj tudi toliko vrst kemije, da si znam vsaj okvirno razložiti, kakšno funckijo ima kakšna sestavina v kremi. Vendar sem se naučila tudi to, da je pri kozmetiki domet delovanja neke kreme vedno bolj ali manj omejen, še sploh to velja za t.i. anti-age izdelke. Obstajajo določene molekule, ki zaradi svoje velikosti, naboja ali drugih lastnosti sploh lahko prehajajo v spodnje plasti kože (kjer se nahajajo tarčne strukture v koži, ki so 'odgovorne' za staranje kože). Vendar mora biti izpolnjenih veliko pogojev za to, da bo do nekega učinka omenjenih molekul na kožo prišlo. Nadalje imamo problem merljivosti učinka neke kreme na kožo. Kadar ne gre za dermatike, ki zdravijo patologijo kože (npr. rane na koži, luskavica, hude akne, opekline, ...), kjer so učinki zdravilnih učinkovin v kremi vidni, gre bolj kot ne za subjektivno oceno uporabnice. In temu, čemur se s tujko reče 'user experience', je v kozmetičnih kremah namenjenih večina sestavin. Ankete kažejo, da ženske pri kozmetičnih izdelkih, kot so kreme, cenijo naslednje lastnosti: prijeten vonj, otip, mazljivost, vpojnost, žameten občutek na koži, izgled izdelka in embalaže. Za prijetno mazljivost in drsenje skrbijo silikoni v kremah, za obstojnost konzervansi, za vonj dišave, za videz določeni korektorji barve, svetleči delci, barvila in podobno. Potem so tukaj lepši videz kože, ki se ga lahko opazi neposredno po nanosu, za kar običajno poskrbijo določeni 'plumperji' (kožo trenutno napnejo), npr. kofein, hialuronska kislina ... Na daljši rok lahko uporabnica tudi vidi, ali ji krema ustreza v generalnem smislu: če ji kožo draži, maši pore, povzroča rdečico, srbenje, zategovanje ali po drugi strani dodatno masti kožo, ...  in za te učinke so odgovorne sestavine, kot so kisline, antioksidanti, olja, lipidi in podobno. Proizvajalci v reklamnem materialu sicer pogosto navajajo tudi trditve, kot so »opazno izboljšanje videza nepravilnosti«, kar si lahko prevedemo na primer kot »zmanjšanje gub«, vendar je to že spolzko področje oglaševanja, saj se potrošnika ne sme zavajati z varljivimi obljubami – dejstvo je, da čudeže v pomlajevanju lahko delajo samo invazivni kozmetični posegi, kar je že domet plastične kirurgije.

(foto: Tina Martinec Selan)

Zdaj pa moje mnenje o Vichy Idéalia Skin Sleep kremi in Idéalia Life Serumu. Na embalaži kreme piše: »Idealna kakovost kože ob prebujanju: polt je sveža, tudi če imate težave s spanjem.« Pri serumu sem bila sprva skeptična, ko sem zagledala, da vsebuje drobne rozkaste svetleče delce, saj zaradi mastne kože svetlečih izdelkov za kožo ne maram preveč. Vendar se je svetlenje v serumu izkazalo za presenetljivo subtilno in nemoteče, dobro se obnaša tudi kot podlaga za tekoči puder in v tem smislu ne vpliva na (ne)obstojnost pudra. Je pa res, da je moja koža bistveno manj mastna kot pred leti in da sem mogoče malo prerasla željo po mat videzu kože, tako da me vlažen videz kože ne moti (več). Če pa koga svetleči delci v izdelku odbijajo, potem Life Serum zagotovo ne bo zanj. Občutek na koži je lepo mazljiv, mehak, kože pa mi po njem nič ne zateguje, ampak je lepo navlažena. Enako velja tudi za kremo, ki daje bogat in poln občutek, čeprav je po formulaciji gel (zanje pa je značilno, da se krasno mažejo in vlažijo, vendar po njih kožo lahko zateguje, ko nekatere komponente po nanosu na kožo iz gela izhlapijo – zato so izdelki za hlajenje kože, npr. po sončenju, pogosto v obliki gela). Krema mi kože nič ne draži, ne masti ekstra in zaenkrat nisem opazila, da bi mi mašila pore. Vonj je blag, prijeten, a dovolj subtilen. Zagotavljam pa, da kvalitetnega spanja ne more nadomestiti, težko tudi, da bi bili po neprespani(h) noči(eh) kljub tej kremi videti spočito – bo vseeno potrebno nekaj makeupa in kakšno živahno barvo dati k obrazu ;).

Ko sem tako brskala po spletu in malce prebirala dosedajšnje ocene uporabnic teh dveh Vichyevih krem, me je presenetilo dejstvo, da ta dva produkta pogosto ocenjujejo mlada dekleta, ne pa nekoliko starejše uporabnice. Čeprav mi je jasno, da po anti-age produktih še zdaleč ne posegajo več samo starejše dame, ampak vedno mlajše (konec koncev se kože s kvalitetnimi sestavinami, tudi če so namenjene preprečevanju staranja, ne more nič 'pokvariti', kvečjemu koristimo ji lahko), se mi vendarle zdi, da bo na lepem, mladem, spočitem obrazu vsaka krema izkazala 'fantastično učinkovitost', medtem ko se bo šele na nekoliko zahtevnejšem 'terenu' zares izkazalo, ali neka krema dosega svoj sloves, ceno in podobno. Osebno sicer kreme kupujem in presojam na podlagi sestavin in kompatibilnosti z mojo kožo, če pa bi se odločala zanje na podlagi, denimo, lepotnih blogov in ocen na forumih, bi me najbolj prepričala mnenja naslednjih skupin uporabnic: ženske določene starosti in/ali z nepravilnostmi kože (gub(ic)e, pigmentni madeži, akne, razdražena koža), ženske z dlje časa trajajočimi obdobji neprespanosti in utrujenosti ... Še posebej se mi zdi to pomembno pri ocenjevanju učinkov na spočit videz kože. Primer: ne bi me toliko zanimala ocena študentke, katere definicija neprespanosti je prekrokana noč ali en teden kampanjskega učenja pred izpitom. Zagotovo pa bi upoštevala mnenje mame z dojenčkom, ki ima za sabo obdobje večtedenske, morda večmesečne neprespanosti. To je izziv za kremo, kjer se res vidi, ali je sposobna kaj 'narediti' v smeri "vidnega izboljšanja teksture kože", kot navaja proizvajalec, ali gre le za marketinško trditev. Če ilustriram s primeri iz sveta supermodelov: lažje bi mi kremo 'prodala' Natalia Vodianova (32 let, 4 otroci) kot Karlie Kloss (22 let, brez otrok).

Vprašanje bralke: Kako imaš organizirano svojo omaro?

Pozdravljena, Tina!

Že nekaj časa sem te hotla vprašat, če si mogoče že razmišljala, da bi nam pokazala tvojo garderobno omaro in kako se ti v njej znajdeš? Vedno si zelo usklajeno oblečena, vse paše skupaj (čevlji, obleka, šal, ...). S kolegicami smo se pogovarjale, da bi bilo kaj takega super ...

Vse dobro še naprej,

Sara

Pozdravljena, Sara!

Hvala za zanimivo vprašanje. Priznam, da me je spravilo nemalo v zadrego. Morda si bralke bloga mislite, da imam oblačila in dodatke zložene po outfitih oziroma po kombinacijah oglavedopet. Temu ni tako, prvič zaradi pomanjkanja prostora, drugič pa zato, ker mi je kombinatorika v veselje in se načeloma izogibam temu, da bi iste kose nosila v vedno istih kombinacijah. Če si kakšna moja stranka želi, da ji oblačila v omaro zloživa po pripravljenih kompletih, seveda to ni noben problem, sama pa nimam tega sistema. Vseeno imam v svoji omari točno izdelan sistem, po katerem imam zložene stvari. Vendar je oblačil veliko, omara pa ne tako zelo, zaradi česar bi se utegnilo zdeti, da je v resnici vse skupaj precej 'natlačeno'. S sestro sva poskusili narediti nekaj ilustrativnih fotk, vendar je bera precej skromna. Lahko pa razložim, po kakšnem principu imam urejeno svojo omaro. 

Stvari imam deloma sezonsko ločene, vrhnja oblačila (plašče, puhovke in podobno) imam v ločeni omari na podstrehi, prav tako tudi večino čevljev, kjer se držim tega, da imam vsak par v svoji kartonasti škatli. Čevlje shranjujem v tisti kartonasti škatli, v kateri sem jih kupila; pri nekaterih redkih izjemah, kjer škatle ni bilo, pa sem vzela škatlo drugih čevljev in nanjo z debelim flomastrom napisala, kateri par je v njej. To mi omogoča, da hitro najdem iskani par, poleg tega pa so na ta način čevlji najbolje shranjeni in zaščiteni pred poškodbami. V enaki sezonski logiki poleti tudi pospravim na stran tista oblačila, ki so izrazito zimska (volnene obleke, krila, hlače in suknjiče) oziroma pozimi spravim izrazito tanke, poletne oblekice. Še vedno pa imam v omari v svoji spalnici večino oblačil, saj je precejšnji delež oblačil vendarle 'izvensezonski', primeren za vsak letni čas. Na področju majic, pletenin in šalov jih prestavljam v prednji ali zadnji del omare, tako da so v ospredju tiste stvari, ki po debelini ustrezajo tekočemu letnemu času. Znotraj posameznega kupa so majice in pletenine urejene po barvni družini, to pomeni temne skupaj in svetle ter živobarvne skupaj. V tistem delu omare, kjer oblačila visijo na obešalnikih, so tako obešeni suknjiči, obleke in krila, tudi ti po barvni logiki od temnih proti svetlim. Kavbojke so zložene na svojem kupu, prav tako pa tudi oblačila, ki so namenjena izključno športu. Torbice počivajo na dnu omare. Perilo, pasovi in nogavice so v predalih. 

Priznati moram, da kar neprestano skrbim za to, da so vsa oblačila v dobri kondiciji, kar pomeni čista, zložena, nezmečkana (čeprav zaradi časovne stiske likam le peščico in res najnujnejše), morebitne manjše luknjice takoj zakrpam, z volnenih oblačil sproti odstranjujem mucke, prišijem slabo pričvrščene gumbe in podobno. Poleg tega kar se da hitro nesem oblačilo k šivilji, kadar je potrebno zahtevnejše popravilo, vrhnja oblačila pa pred pričetkom sezone odnesem v čistilnico. Pri čevljih dam gumo nalepiti takoj, ko jih kupim (kadar mi podplat drsi). Zelo bi me namreč razjezilo, če bi želela iz omare potegniti kos, za katerega bi se izkazalo, da je raztrgan, zmečkan ali kako drugače poškodovan. Na svoji komodi pa imam t.i. kotiček za dušo: nakit, ki ga najraje nosim, zbirka lakov za nohte in parfumi, ki so v trenutni uporabi (glede na letne čase nekatere pospravim v škatlice in v temen predal, da se ne pokvarijo). 

Zelo bi si želela, da bi imela več prostora ali (pobožne želje ;)) celo garderobno sobo, vendar to trenutno ni mogoče, zaradi česar se trudim, da bi v danih razmerah imela nekakšen red – moram priznati, da mi opisani sistem kar deluje. Upam, da ti bo članek kaj v pomoč ali vsaj v razvedrilno branje :).

Vse fotografije: Sanja Martinec

Vprašanje bralke: Kaj obleči v muhastem pomladnem vremenu?

Pozdravljena Tina!

Spet je tu pomlad in kot še vsako pomlad doslej, imam tudi letos ogromno težav z oblačenjem. Ko grem zgodaj zjutraj od doma, me tako zebe, da bi najraje oblekla bundo in škornje. Ko se vračam domov, mi pa 'dol teče' in preklinjam volneno jopico in težko obutev. Ne vem zakaj se mi zdi, da so vse druge ženske oblečene ravno prav, jaz pa sem prav res nezadovoljna in vsak dan slabe volje zaradi tega. Če bi mogoče kaj napisala na blog na to temo, bi bila zelo vesela. Hvala in lepo te pozdravljam!

Neža

Draga Neža,

v nasprotju s tvojimi občutki naj te pomirim, da imamo kar vse nekaj težav s prehodnim oblačenjem in da nikakor nisi sama. Kot si rekla, se soočamo z velikimi temperaturnimi razlikami znotraj enega dneva, ker pa je tu muhasto aprilsko vreme, se kakšen dan že toplo sonce menja z obdobji mrzlega dežja, celo sneženja. Odgovor za pomladne zagate pri oblačenju je na dlani in se imenuje plastenje. Svetujem dobesedno oblačenje kot čebula, torej da lahko v primeru vročine odložiš vsaj eno, morda celo dve plasti. Tako za največje zmrzljivke priporočam body ali spodnjo majico, potem pa obleko/bluzo/majico/top, jopico ali tanjši suknjič ter nazadnje plašč ali usnjeno jakno. Priporočam, da se odločiš za eno toplejšo plast, pri čemer so ostale lahko tanjše. Da razložim – če boš zjutraj oblekla volnen plašč, imaš pod njim lahko bombažno jopico in bluzo, če pa želiš obleči trenčkot ali tanjši vrhnji plašček, naj bo jopica pod njim še vedno volnena. Čevlji so lahko v tem času že lažji (a še vedno z gumijastm podplatom za toploto in proti drsenju v dežju), nogavice in hlačne nogavice tanjše, škornji pa naj, na debelo namazani z negovalno pasto, odidejo na zaslužen počitek v omaro do jeseni. Če se ti mogoče zdi, da bi že rada pomlad, pa se je treba še vedno oblačiti napol zimsko, naj ti namignem, da lahko pomlad vneseš v svoje outfite preko izbire barv in vzorcev. Težak enobarvni šal naj zamenja živahna ruta s potiskom, iz omare potegni svetlejše in živobarvnejše majice in tope, za 'barvno presenečenje' pa lahko poskrbiš tudi z novim paščkom za uro. Pa lepe pomladne dni ti želim!

(foto: citytonic.com)

(foto: fashioninmotion.com)

(foto: forums.thefashionspot.com)