Morda mislite, da je meni vedno vse jasno, ko gre za to,
kaj, kdaj in za kam bom kaj oblekla. Ko me je pred enim mesecem po telefonu
poklicala Petra in mi povedala, da ji bo predsednik Borut Pahor podelil
priznanje 'Jabolko navdiha' ter da me vabi kot eno izmed povabljenk na sprejem
ob podelitvi nagrade, pa mi je skozi misli vendarle šinilo: »Kaj bom oblekla?«.
(foto: Tina Martinec Selan)
Čeprav sem načeloma 'profi' v tem, da drugim svetujem outfite za najrazličnejše
priložnosti, sem tudi sama včasih v podobni dilemi. Podelitev pomembnega
priznanja v predsedniški palači namreč spada med protokolarne dogodke, za
katere velja določen kodeks oblačenja. Zato sem morala izbrati nekaj malce bolj
umirjeno klasičnega, kot nosim sicer (protokolarni dogodki niso mesto za
pretirano izražanje individualnosti in kreativnosti skozi obleko), ter
upoštevati jasna pravila, ki veljajo za dame: zaprti usnjeni salonarji s peto,
primerna dolžina krila, neopazne hlačne nogavice, manjša torbica, nevpadljivo
ličenje, malo nakita. Tukaj ni mesta za izgovarjanje na udobje, t.i. športno
eleganco, ležernost in podobno. Po načelu shop
your closet sem večino stvari našla kar v svoji omari in bila hvaležna, da
včasih kupim tudi kaj, za kar ob nakupu pomislim: »Tega sicer ne potrebujem za
vsak dan, vendar od časa do časa pride priložnost, ko je treba iz omare
potegniti tudi nekaj takega«.
(foto: Tina Martinec Selan)
Nekaj let staro obleko (COS) sem tako samo zlikala,
črne salonarje (Yoox) imam doma za točno za take prilike, pisemske
torbice (tale je Accessorize) so tudi stalnica v moji omari. Ker pa se je
spomladanski termin prireditve kar sam ponujal, da bi v svojo garderobo vnesla
en ─ kot sama temu rečem ─ 'okrasni plašček', sem le-tega našla (v mariborskem H&M) po znižani ceni 20 €. Lahko bi torej rekli, da sem plašč
kupila namensko, vendar ni čisto tako, ker ga bom nosila tudi na balerinke in
kavbojke.
In končni vtis (gledano s stališča outfita)? Kaj naj rečem,
razen tega, da so 10 cm 'stiletto' salonarji samo za na fotografije, saj sem
molila, da se ne bi spotaknila sredi Prešernove ceste ali izmerila stopnic v
predsedniški palači. Tudi 15-denske najlonke niso čisto znotraj moje cone
udobja, čeprav vem, da so zelo lepo videti in da bi večina moških najraje
ukinila debele črne žabe ter namesto njih dobesedno uzakonila prozorne najlonke
(še sploh v kombinaciji s krilom in visokimi petami). Ostalo je kar nekako šlo,
tako da sem se s svojim kolesom varno pripeljala na prireditev in tudi nazaj
domov, je pa res, da imam do tja samo 5 minut. Še beseda na temo najlonk: za
povsem naraven videz svetujem izbiro nesvetlečih najlonk v točno takem odtenku,
kot imate kožo na nogah (jaz na zgornji fotografiji nosim 15-denske najlonke Sisi v odtenku 'Sabbia'). Moja izkušnja s prodajalkami v trgovinah z nogavicami
je sledeča: prav vsaka vas bo skušala prepričati v zelo temno, pretemno (kožno) barvo
najlonk, ker naj bi bile take videti najbolj naravno. To velja samo, če ste dokaj temnopolte
oziroma če imate noge rjave zaradi sončenja, drugače pa nikakor ne! Velikokrat
je videti svetlopolte ženske v karamelno rjavih najlonkah, kar je izjemno nenaravno
in naravnost grdo.
Prireditev se mi
je zdela zelo lepa in ganljiva, štiri mame posebnih otrok, ki vsaka na svoj
način z zelo konkretnimi dejanji širše družbeno odpirajo pogled na posebne
potrebe, pa si priznanje 'Jabolko navdiha' več kot zaslužijo. Iskrene čestitke,
Petra, za dobljeno priznanje ter še naprej veliko navdihov v krogu družine,
prijateljev in sodelavcev ti želim! V rdeči obleki si bila žareča, govore pa
tako ali tako stresaš iz rokava, kot da bi ti bilo to položeno v zibelko. Bravo. Več o prireditvi si lahko preberete tukaj.
(foto: Tina Martinec Selan)
