»Mami, a so to od atija hlače?« sta me zadnjič vprašala sin
in hči, ko sem imela oblečene hlače s pričujočih fotk.
(foto: Sanja Martinec)
Različnih pripomb na to
ali ono oblačilo sem iz njunih ust že vajena. Res je tudi, da me tovrstne
pripombe predvsem zabavajo in da mi niso vodilo v smislu tega, ali bom nekaj
nosila ali ne, ne glede na to, ali je mnenje mladičkov pozitivno ali negativno.
(Z eno samo izjemo. Lansko leto sem si nekje v sredini nosečnosti za poskušino
kupila do tal segajoče krilo. Zdelo se mi je, da mi bo prišlo prav v poletni vročini,
z velikanskim trebuhom in zelo verjetno zatečenimi nogami. Ko sem krilo doma
pomerila pred ogledalom, me je zagledal sin in zgroženo pripomnil: »Mami, kaj
pa imaš to oblečeno?? Saj se ti bodo vsi smejali!« Tudi meni krilo ni bilo
všeč, zato sem ga vrnila v trgovino.) Če se vrnem k izhodiščni temi: sem velika
oboževalka zanimivo krojenih sedemosminskih hlač (včasih jim rečem tudi 'smotane hlače') in jih imam v svoji garderobi
kar nekaj. Nosim jih rada tako poleti kot pozimi. Včasih zaradi spuščenega
sedalnega dela spominjajo na harem hlače, spet drugič so podobne hlačnemu krilu. Zdijo se mi zanimive s krojaškega vidika, všeč mi je njihova fluidna,
nepričakovana silhueta. Po filingu so nekako vmes med hlačami in krilom, ker
jih redko vidim na ženskah, se mi zdijo nekaj posebnega, nudijo pa tudi
številne možnosti kombiniranja in stiliranja. Ne glede na to, da se mojim otrokom
zdi, da mi bolj pristoji krilo (ali obleka) ali pač 'normalne' (ozke) hlače, se
sama v njih odlično počutim in se zato v moji omari vedno najde prostor še za
kakšen par. Pozimi me grejejo različice v mešanici volne, poleti hladijo
viskoza, bombaž, svila. Najlepše so seveda kombinacije s čevlji s peto, čeprav
za hitro hojo ponavadi izberem kar take brez pet. Nikoli pa zraven ne oblečem
bele srajce in suknjiča, to je pač rezervirano za 'atija'.
(foto: Sanja Martinec)
Ni komentarjev:
Objavite komentar