Kje je meja med udobjem in zanemarjenostjo?

Ste kdaj hodili po ulicah in se med opazovanjem mimoidočih spraševali, s katero besedo bi lahko opisali dandanašnji prevladujoči način oblačenja? Meni najprej pride na pamet beseda udobje. Ta pojem ima dobre pa tudi slabe konotacije, kadar ga povezujemo z občutljivo stvarjo, kot je kultura oblačenja.

Daleč so časi, ko si ženske niso smele obleči hlač, temveč so morale nenehno nositi krila, enako je veljalo za ličila in urejeno speto ali nakodrano frizuro. Danes vemo, da je ženskam dovoljeno prav vse. Pri moških oblačilih (hlačah, srajci in suknjiču) se ni veliko spremenilo, menjajo se le detajli, je pa tudi za moške nekdaj veljalo, da so v javnosti obvezno nosili dvodelno obleko, srajco, plašč in klobuk (ki so ga ob pozdravu z žensko privzdignili).
In ko se takole napol nostalgično zaziramo v preteklost, se lahko vprašamo, kakšna pravila sploh še veljajo dandanes za pripadnike obeh spolov? Odgovor je: pravil ni. Kavbojke, ki so bile nekdaj oblačilo fizičnih delavcev, so postale uniforma sodobnega človeka. Ženske nosimo prav vsa oblačila, ki jih nosijo moški. Pete so bolj redkost kot pravilo, enako velja za ženske obleke in krila. Tudi ličila na ženskem obrazu so pogosto predmet začudenja, namesto da bila sinonim za osnovno urejenost. Moškim ni več treba obvezno nositi suknjičev; plašče pogosto zamenjajo udobnejše jakne, vetrovke in puhovke, klobuk pa je dodatek, ki ga redko vidimo, in še to le na starejših gospodih.

Če že težko postavljamo strožja pravila, ne da bi komu stopili na žulj ali ga celo užalili, pa obstajajo stvari, ki se jim moramo nujno izogniti, da ne prestopimo (včasih tanke) meje med udobjem in zanemarjenostjo. Razen pripadnikov nekaterih slogovnih subkultur najbrž nihče ne želi biti videti, kot da se je pravkar nekaj ur valjal po postelji (ali še kje drugje), nato pa brez pogleda v ogledalo takoj odhitel na ulico. Tako svetujem, da upoštevate nekaj naslednjih nasvetov.

• Oblačila, pa čeprav pretežno nosite kavbojke, pulover in superge, morajo biti vedno brezhibno čista, zlikana in v neoporečni kondiciji. Povedano drugače, oblačila morajo biti videti kot nova, čeprav jih imate doma že lep čas.

• Posebej moramo paziti na oblačila iz džinsa, ki se zelo hitro raztegne, je videti umazano in hitro dobi 'povaljano' noto. Kavbojke, krila iz džinsa in suknjiče je treba pogosto prati, da džins ohrani svoj nekoliko robusten in celo 'hrustljav' izgled.

• Vse nitke, zanke, potrgane šive, natrgane zadrge, raztegnjene patente, luknjice od moljev, ipd. je treba popraviti.
  
  
  (fotografija: Tina Martinec Selan)
  

• Enako velja za vse drobne mucke, ki se tako rade prikradejo na volnena oblačila, srečamo pa jih tudi na drugih materialih. Zmuckano volno lahko odstranimo z roko (če bomo to počeli sproti, muck takorekoč ne bo), kupimo pa lahko tudi poseben strojček, s katerim to opravimo v minuti.
  
  
  (fotografija: Tina Martinec Selan)
  

• Negovani morajo biti tudi čevlji. Ne glede na to, ali gre za škornje, bulerje, superge, balerinke ali pa sandale s peto, naj bo usnje dobro ohranjeno in čisto, guma pa brez ostankov posušenega blata. Če usnje redno negujemo s pasto ali loščilom, bo dolgo obdržalo svojo obliko, barva pa bo celo vedno bolj sijoča.

• Z oblačil redno pobirajte vse izpadle lase, drobne prašne delce (ki so lahko hitro videti neugledno kot prhljaj) in drugo, kar ne sodi nanje. Ni gršega in bolj nehigieničnega, kot je pogled na temno žensko oblačilo, po katerem se pasejo dolgi izpadli lasje njegove lastnice. Prav ta podrobnost je pogosto tista, ki outfitu (pa naj bo ta casual ali eleganten) takoj doda zanemarjeno noto.
  
  
  (fotografija: Tina Martinec Selan)