Vprašanje bralke: srajce za ženske z večjimi prsmi

Ali imaš mogoče na zalogi kak seznam znamk, ki imajo srajce ali bluze za ženske z večjim oprsjem (s tem mislim D košarico ali več)? Se pravi za normalno/suho postavo, pa da ne letijo gumbi naokrog ko jih zapneš :) Hvala!

Marija

Bom kar odkrita, Marija – ženske postave z velikimi prsmi niso rojene za moško krojene zgornje dele oblačil, kar srajce nedvomno so. Stvar je povsem logična, saj je oblika moškega prsnega koša idealna za trde, oglate srajce, medtem ko večje obline in srajce ne grejo dobro skupaj. Tiste ženske, ki jim pristajajo srajce in srajčne bluze, imajo brez izjeme manjše prsi in praviloma manj oblin nasploh. 

(foto: uniqlo.com)

Kot si rekla, se večinoma dogaja, da če je ženski z večjim oprsjem srajca ali bluza prav okrog pasu in po telesu, ji bo čez oprsje preozka, zaradi česar pride do zevanja in kazanja modrčka, spodnje majice ali pač kože, kar je za službo povsem neprimerno, pa tudi sicer sila neestetsko. Tudi če je bluza krojena telirano in vsebuje elastan, skoraj nič ne pomaga. Trše kot je blago, tem manj se 'uleže' po postavi, zaradi česar je stvar lahko videti neurejena, doda pa tudi kakšen ekstra kilogram.
Zato bi te zelo prijazno skušala prepričati v to, da poiščeš sebi primerne in všečne alternative bluzam in srajcam. Zagotovo so na prvem mestu mehki materiali (svila, viskoza, modal, mehak bombaž) in ne 'poštirkan' material moških srajc. Izberi tudi manj klasične, pa zato bolj ženstvene kroje, ki bodo polaskali tvoji postavi, npr. bluze na preklop, bluze z neklasičnim zapenjanjem, bluze z zavezovanjem, pentljami in podobno. 

 (foto: zara.com)

(foto: intimissimi.com) 

 (foto: asos.com)

(foto: uniqlo.com)

Velik, trd ovratnik prav tako (optično) ne naredi nič dobrega za velike prsi, zato ga odsvetujem. Če si zelo želiš srajčni model zgornjega dela, pa bi sama na tvojem mestu izbrala oblačilo, ki sicer oponaša srajco po kroju, vendar se zaradi mehkega materiala povsem uleže in prilagodi postavi.

(foto: intimissimi.com)

Nenazadnje pa tudi strožji službeni kodeksi oblačenja za ženske dopuščajo vse sorte ženstvenih kosov oblačil, ki so pogosto videti enako urejeno, a toliko bolj ženstveno in laskavo za dame z večjimi prsmi, od lepih topov preko tankih, elegantnih jopic do enodelnih oblek. Prepričana sem, da boš našla kaj zase!

 (foto: next-episode.net)

(foto: stylebakery.com)

(foto: beertripper.com)

#LJFW ali Ljubljanski fashion week, oktober 2014

V nedeljo sem šla pogledat delčke kolekcij, ki so jih slovenski oblikovalci pokazali na tokratnem tednu mode, prikazali pa so oblačila za pomlad/poletje 2015. Tokrat je bil ljubljanski teden mode zastavljen drugače kot ponavadi. Vajeni smo bili modnih revij v Kinu Šiška, pretekli teden pa se je dogajanje prvič prestavilo v center Ljubljane, in sicer na Mestni trg. Sklepam, da so se večjemu sklopu dogajanj odpovedali zaradi 'low budget' verzije, saj tokrat ni bilo večjega pompa z modnimi revijami in vsem dogajanjem okrog tega, poleg tega pa ni bilo vstopnic (do katerih se je zelo težko prišlo, zato se je večkrat slišalo in bralo pritoževanje na račun tega, da so povabljeni samo 'izbranci'). Razen otvoritvene zabave (izjave oblikovalcev si lahko ogledate tukaj) so bile tri kreacije vsakega oblikovalca stalno na ogled v že omenjenem 'fashion placu' na Mestnem trgu. Gotovo imata oba načina svoje prednosti in slabosti, meni je bilo všeč, da sem si lahko v miru ogledala vsa razstavljena oblačila in jih tudi nemoteno potipala, saj se mi zdi otip in to, kako je oblačilo narejeno v detajlih, zelo pomemben del izkušnje. 

Ivan Rocco z zlatimi nedrčki in potiskanimi hlačami se ozira nazaj v sedemdeseta:

Temne silhuete Nataše Peršuh z moškimi elementi v koleciji:

Plasteje in onduliranje v slogu grških tog v kolekciji NiOka Nike Ravnik:

Tanke pletenine Draž v prečudovitih barvah, ki so jih navdahnile fotografije podvodnega sveta:

Nataša Hrupič s predelanimi variacijami na temo trenčkotov in zelo zanimivimi tankimi pleteninami z izrezanimi pikami:

Oblikovalci young@squat so se tokrat poigravali z različnimi čipkastimi teksturami:

Almira Sadar z večnimi oblekami (ni rdeča prekrasna?):

Maja Štamol je ostala zvesta pliseju in črnini, navdušile pa so me ogrlice iz plastičnih cvetov, ki so me spominjale na Marnijeve za H&M izpred nekaj let:

Tanja Zorn spet dokazuje, da je  mojstrica male črne oblekice, tokrat je vključila enkratne detajle z zlaganjem v smislu origamija, na hrbtu pa presenetila z bleščicami in pentljo:

Na trideseta leta prejšnjega stoletja spominjajoče silhuete Simone Lampe:

Ter nosljivi kosi kolekcije Princip oblikovalk Mojce Celin in Damijane B. Logar:

Je kdo bil na ogledu kolekcij ali morda na uvodni prireditvi tokratnega fashion weeka? Kako se vam je zdelo?

Vse fotografije: Tina Martinec Selan

Čevlji, ki jih potrebujete to jesen in zimo

Že pred časom sem obljubila članek o čevljih, ki jih potrebujete to jesen in zimo. Seznamček, dopolnjen s slikovnim gradivom, je končno tu. Imejte v mislih, da so včasih prav čevlji tisti, ki lahko pričarajo videz in občutek novosti in svežine kljub temu, da nosite star outfit. Povedano po domače: lahko imate oblečene lansko obleko in še starejši plašč, pa boste z novim parom jesenskih čevljev imele občutek, da ste vse nove. 

1. Odbite supergice: časi, ko so se superge nosile samo za v park ali ob sobotah, so davno mimo. Ni vam treba investirati v Chanelovo različico, luštnih superg je ogromno, od priznanih športnih znamk do manj znanih in butičnih variant. Če se gibljete v kreativnih vodah, jih oblecite h krilu in debelim žabam, efekt je odličen!

2. Gležnjarji brez pete: ker spominjajo na motoristične, jih po angleško poimenujejo kar 'biker boots'. Običajno so črne barve in lahko dodatno okrašeni z zakovicami, verigami, sponkami ali zadrgami. Za službeno primerno verzijo si omislite čim bolj gladke in čim bolj prefinjene. Kljub vsemu za strožje kodekse oblačenja tak tip čevlja ni primeren.

3. 'Moški čevlji' z vezalkami: presenetljivo versatilen tip čevlja, ki vas reši med dežnim nalivom in v vsaki kombinaciji deluje 'smart', kar je takoj bonus v službenih krogih. Najbolj moderne različice zadnjih let imajo malenkost odebeljen podplat. Nosijo se seveda tako s hlačami kot tudi krili, za ženstven dotik na tem (sicer moškemu) tipu čevlja pa poskrbijo kovinske barve ali lakirano usnje. Pozorne morate biti le tiste z zelo močnimi meči in gležnji, izberite par, ki bo dovolj kompakten, da bo v ustrezno vizualno podporo vašim nogam, a hkrati ne povsem topo odrezan, da nog dodatno ne odebeli.

4. Gležnjarji s peto: zelo ženstveni in seksi so gležnjarji z visoko peto, ki so letos pogosto brez prstov ('peep toe') ali jim v detajle izrezano usnje doda zanimivo teksturo. V toplejših dneh in večerih jih lahko obujete na bose noge – ne pozabite na primeren jesenski lak za nohte – v hladnejših dneh pa kombinirate z debelimi žabami ali nogavicami, bolj drzne lahko v kontrastni barvi. Tudi bolj nenavadni modeli hlač (npr. haremke, jahalne hlače in podobno) so s takimi gležnjarji super kombinacija.

5. Zašiljeni salonarji  s peto: večni čevlji, ki naj ne bi manjkali v nobeni premišljeno sestavljeni omari; če pa jih že imate, lahko investirate v drugačno barvo ali letos zelo modne okrašene verzije. Tiste, ki ste za čisto klasiko, ki paše povsod, poiščite zašiljene salonarje s tanko peto v črni ali kožni barvi. Učinek neskončih nog zagotovljen. 

Vsi kolaži: Tina Martinec Selan

Oblači se za življenje, ki si ga želiš!

Vizualizacija je hecna stvar. Čeprav sem zadržana do raznih sodobnih pogruntavščin, ki slišijo na skupno ime 'new age', pa sem že pred leti prebrala nekaj knjig, ki so omenjale vizualizacijo kot sredstvo za dosego željenega cilja oziroma ciljev. Nekateri temu rečejo moč pozitivnega mišljenja, drugi meditacija, tretji osredotočanje, meni je še najbližji izraz vizualizacija, ker ne nosi s sabo nobenih drugih (pod)pomenov. In kaj je to? Če prenesem pojem na področje osebne podobe, vizualizacijo najbolje oriše tale sličica.

Gre torej za to, da s svojo podobo že danes sporočamo sami sebi in svetu, kaj si želimo. Stavek, ki ga lahko prevedemo kot »Oblači se za službo, ki jo želiš, ne za tisto, ki jo imaš«, nam sporoča, kakšno moč ima vizualizacija sebe na delovnem mestu, ki si ga želimo, vendar si moramo za to, da svoje možgane prepričamo v ta cilj, že v tem trenutku predstavljati sebe na željenem delovnem mestu. Pa ne samo za službene okoliščine, stavek bi lahko aplicirali tudi na zasebno življenje, družinsko življenje in tako naprej. »Oblači se za življenje, ki si ga želiš!«, bi lahko rekli. Osebna podoba ima pri tem neverjetno moč. Raziskave kažejo, da imajo v tujini bolj urejene in naličene ženske bolje plačana delovna mesta od, denimo, nenaličenih, poleg tega pa je pričakovati, da bodo prej dosegle še boljši položaj v službi. Za moške velja enako, saj z urejeno podobo sporočamo, da smo sposobni in primerni za cilj, ki ga želimo doseči.
Ko sem pred leti še delala v lekarni kot farmacevtka, se moje sodelavke niso mogle načuditi temu, zakaj vendar sem prav vsak dan prišla v službo urejena odglavedopet. Če se zjutraj v službo samo pripelješ, v službi tako ali tako nosiš belo haljo in greš po službi spet domov, v čem je poanta urejanja, usklajenega outfita, ujemajočih čevljev (v službi smo zaradi celodnevnega dela na nogah tako ali tako nosile nogam prijazne natikače) in naličenega obraza, so me spraševale. Vedno sem odgovorila, da to delam zase, iz lastne potrebe in lastnega veselja. Ljudje, ki so v lekarniškem okolju navajeni sterilne beline in prijaznih, strokovnih, a pretežno nezanimivih obrazov, so se mi prav tako čudili, a odziv je bil vedno skrajno pozitiven. Kmalu so se navadili, da sem farmacevtka in nosim rdečo šminko, nalakirane nohte in lepe uhane ali opazno zapestnico. Zdelo se mi je celo (lahko, da si samo domišljam), da se jim je vse skupaj zdelo kot dobrodošla popestritev njihovega obiska v lekarni. Zase pa lahko rečem, da me je belina utesnjevala in da sem s svojo podobo gotovo že takrat sebi in svetu sporočala: »Stilistka bom!« :).

Prispevek bralke Alcesse na temo eko mode: Zgodbe, ki jih pišejo naše omare

Z bralko bloga Alcesso sva se pred časom v komentarjih pod enim izmed člankov zaklepetali na temo hitre mode nasproti eko mode. Ker je omenila, da je v veliki meri presedlala na eko modo, sem jo povprašala, ali bi bila pripravljena svoje izkušnje strniti v prispevek za blog Odglavedopet. Tale literarna poslastica je prispela v moj nabiralnik in jo z veseljem delim z vami, Alcessi pa se zahvaljujem za njeno razmišljanje in čas, ki ga je vložila v prispevek.

Zgodbe, ki jih pišejo naše omare 

(Alcessa)

»In zdaj?« je radoveden.

Skremžim se: »Omaro bom očistila. Neprijeten vonj oddaja.«

Že med jemanjem oblačil in bolj ali manj sorodnih predmetov iz omare me lovi rahel šok: vse to je moje?!? Res? Od kdaj? Od kod? Mar se nisem kot študentka v Rožni naučila, da najboljša garderoba na svetu obsega nekaj dobrih, resnično oboževanih kosov, ki jih potem vsa sijoča nosim ob vsaki primerni priložnosti? Mar nisem bila vsakokrat znova resnično ponosna zaradi tistih rjavih kavbojk iz Benettona, edinih njihovega porekla, in moškega volnenega plašča s kapuco¹ iz Palmanove, ki me je reševal cele močvirniške² zime? Me je kdaj zanimalo, kako okolica gleda na mojo ljubezen do vedno istih oblačil? Modno dolgočasne³ punce konec koncev po nobeni logiki samodejnosti ne smrdimo, vse ostalo pa je naša stvar in naša svobodna odločitev (med študenti znana tudi kot sindrom prenizke štipendije).

1: angl. duffle coat
2: slov. ljubljanske
3: angl. basic

»Ja no,« kot da pravi moja omara, »pač še nisi razmišljala o meni. Tvoj novi študij te je dovolj zaposlil, poleg tega te še nikoli prej na ulici iz večine izložb ni nagovarjalo toliko krasnih poceni oblačil, da hočejo hoditi s tabo, in zanje pač zadostuje tudi tvoj strogo omejeni študentski proračun.«

»Кdo si pravzaprav?« recimo, da vprašam svojo omaro. »Povej mi, končno je pravi trenutek za to.«

»Оh, sem tvoja prva omara, kupljena pri švedskem sosedu takoj po preselitvi iz podsončnoalpskega močvirja na podsenčnoalpske hribčke. Vsake toliko mi z negovalnim oljem premažeš vrata, da lepše zgledam – hvala. Očistila pa me do sedaj še nisi – saj ne, da sem zelo stara, a brez čistoče tudi pri meni ne bo šlo. No, v resnici te seveda ne zanimam jaz, temveč moja vsebina. Ta je zelo raznovrstna, v veliki meri polna žalostnih zgodb o utrujenih šiviljah in zgaranih otrocih, živalih kot sočutja nevrednih surovinah, skritih kemikalijah, gorah odpadkov in kar je še zgodb, ki jih piše življenje na hrbtni strani modnega blišča v poceni in manj poceni trgovinah, kjer besedo Dobiček pišejo z veliko začetnico. Predlagam, da se začneš zanimati za to tematiko, pa me boš dodobra spoznala.«

In sem se. In še vedno se. Živimo v času, ko nas o tem redno obveščajo, zato tovrstnih podatkov ni treba ponavljati ob vsaki priložnosti, naj izdam samo, da me je strah polj, čedalje bolj zastrupljenih s kemikalijami za zatiranje škodljivcev, ki postajajo vedno bolj odporni na človekova orožja za masovno uničenje⁴. Strah me je gledati delavce v mučilnicah za umetno zdelane kavbojke⁵, ki zbolijo ali umirajo zaradi strupenih snovi. Delavci, ne kavbojke. Dejstvo, da je nekdo žejen, ker se njegova pitna voda uporablja za nenasitni bombaž zame, je ravno tako strašljivo, se vam ne zdi? Kadar sem prisiljena svojo najljubšo jopo iz flisa dati v pralni stroj, me mučijo drobceni koščki umetnih snovi, ki bodo iz jope v grozljivih količinah odpotovali naravnost v oceane in živa bitja v njih ... In kadar sem vsa izmozgana zaradi preveč dela, takole na daljavo zelo zgovorno sovražim vse, ki odrasle in ne tako zelo odrasle delavce v tekstilnih obratih silijo h garanju: le kakšna tolažba mi je lahko, utrujeni od preveč dela, majica, ki jo je šival nekdo, ki je najbrž še bolj utrujen, ki pa si je za razliko od mene ne more kupiti kot nagrado za garanje ali vsaj ne v količinah, s katerimi sem jaz zabasala svojo smrdečo omaro?

4: angl. weapons of mass destruction
5: angl. distressed jeans

Od tistega prvega čiščenja omare naprej relativno vzorno skrbim za svojo obstoječo garderobo in jo na vso silo ščitim pred odlagališči odpadne mode⁶. Moj koncept neodstranjevanja odpadkov od takrat obsega posamezne odločitve in postopke kot Ohranjaj popolno preglednost v omari, Sovražiš prenapolnjene omare, zato manj kupuj, Podari naprej, Predelaj, zakaj pa imaš šivalni stroj, Uporabi za čiščenje tal, Za domačo pisarno bo dovolj dobro, Daj v čistilnico in tudi, da ... Shujšaj, pa bo. No, ta zadnji postopek je bolj sanjske narave, vendar ga pozna skoraj vsaka ženska in jaz nikakor nisem izjema. Da se ve. Seznam pa seveda nikoli ni zaključen.

6: angl. landfill fashion

Osnova vsega je razlikovanje med oblačili, ki so primerna za nošenje zunaj, in tistimi, ki so dovolj dobra samo še za nevidno razkazovanje med lastnimi stenami, sem spadajo tudi vsi impulzivni nakupi, ki se po prespani noči izkažejo za ... saj veste. Ker sem prevajalka zapečkarica⁷, mi tudi manj primerna oblačila v domačem modnem zaporu vedno prav pridejo, saj o njih med delom, kuhanjem in čiščenjem ne razmišljam, kar čez nekaj časa postane opazno. In ko končno grem ven, se lahko odločam med vzorno pospravljenimi, strogo izbranimi, preverjenimi kosi, v katerih se dokazano dobro počutim. V obeh primerih pa glavno vlogo še vedno igrajo kavbojke – kot džins domorodka⁸ imam pravico kavbojke nositi od otroštva do smrti, se vam ne zdi?

7: angl. stay-at-home translator
8: angl. jeans native, izpeljano iz digital native

Pred dvema letoma sem pozno jeseni začela obiskovati seminar iz ekonomije kot pripravo na izpit, saj sem se pred tem vpisala na študij prava za zapečkarice in ta obsega tudi ekonomijo. Čez čas sem vsa šokirana ugotovila, da je snov daleč pretežka zame, da ne razumem prav ničesar in da to najbrž velja za celih pet ur in vse naslednje seminarske sobote in da izpita zagotovo ne bom naredila. Svinčena resničnost, ki pritiska na želodec. Istočasno sem se počutila krasno. Nič mi ni bilo jasno: dejstva zahtevajo takojšen pobeg domov, šilce žganega in izpis s faksa, hkrati pa se počutim tako zelo dobro. Telesno, mi je kmalu postalo jasno. Hmmm. Da to ni moja nova spodnja majica in čeznjo majica z dolgimi rokavi, obe iz organskega bombaža in z nestrupenimi barvami? Dan je bil primeren za neobičajna spoznanja, zato sem si zapisala za uho, da bom to ob prvi priložnosti preverila. Izpita pozneje res nisem naredila v prvo, zato pa sem na podlagi poskusov ugotovila, da spadam med mehkužnice⁹, ki hrepenijo po stiku z organskimi tekstilnimi izdelki. Res: izkazalo se je, da sem poleg prehrambnega tudi rojeni oblačilni snob. Kje je zadetek na loteriji, ko ga potrebuješ.

9: slov. prevod pogovornega izraza pusice

Kmalu sem našla obetavno spletno trgovino, v kateri imajo dovolj privlačne ponudbe, da lahko z nakupi na spletnih razprodajah počasi, počasi, počasi svojo garderobo dopolnjujem s kakovostnimi izdelki iz organskih materialov izpod rok primerno plačanih, odraslih delavcev z vsemi pravicami, ki jim pripadajo, in iz materialov, rastlinam in živalim odvzetih na relativno prijazen način. Moj domači pristop h gospodarjenju z oblačili¹⁰ tako sedaj poleg obvezne preglednosti omare, ustrezne nege in alternativnih vrst uporabe obstoječih oblačil obsega tudi trdna merila za prihodnje nakupe: oblačilo naj ima čim bolj obsežno uporabo in naj bo torej raje osnovno¹¹ kot trendovsko, kupuj samo barve, ki jih res maraš, ne glede na modo, doma imaš daleč preveč modnih dodatkov in lahko iz vsake izbrane kombinacije ustvariš vpadljiv slog, če hočeš. Potrebuješ tudi nekaj elegantnih oblačil za posebne priložnosti, da tvojemu elegantnemu možu ne bo nerodno ob tebi, pri tem naj bo kakovost in primernost bolj pomembna od imena blagovne znamke, ki naj oblačila ne krasi na vpadljiv način, saj nisi reklamna tabla. Če imaš dober razlog, lahko kdaj kupiš tudi poceni cunjico ali dve pri svojem najljubšem Švedu, konec koncev ima zdaj tudi ta relativno napredna načela ravnanja z oblačili, ki jim bodo mogoče kdaj sledila tudi načela ustreznega ravnanja z izdelovalci oblačil. Drugače pa bo najbolje, da kar ostaneš pri svoji najljubši trgovini z oblačili iz organskih materialov iz človeka vredne proizvodnje. Ker se ceniš. Ker jih ceniš.

10: angl. domestic clothes management concept

11: angl. basic

Ko sem končno dorekla vsa ta načela, sem bila precej olajšana. Končno omara, kot jo hočem, s sistemom in prostorom za malce impulzivnosti in čedalje manj oblačil iz globalnih con trpljenja.

Ko sem se po prvem padcu še drugič učila za izpit iz ekonomije, sem ugotovila, da mi je matematika pravzaprav pri srcu in da jo je mogoče uporabljati tudi v domačem gospodinjstvu. Predstavljajte si me kot oklevajočo spremljevalko modnih trendov, ki ima doma zagotovo:

10 jopic/lahkih jaken

30 majic (kratki in dolgi rokavi)

15 parov kavbojk

10 parov čevljev, primernih za več letnih časov.

To pomeni, da mi je vsak dan na voljo 10 jopic/jaken x 30 majic x 15 kavbojk x 10 parov čevljev. Veste, koliko kombinacij je to? 45.000. Jep. Recimo, da mi polovica od teh ni všeč ali ni primerna za ta dan. Še vedno mi ostane norih 22.500 kombinacij. In preden koga razjezim: res nimate 30 majic z dolgimi ali kratkimi rokavi ali brez? Tudi prav. Če imate samo 4, bo končni rezultat še vedno ogromen. Moč matematike pač. In če oblečete krilo ali obleko bolj pogosto od mene, si račun lahko izdelate posebej za kombinacije s krili, oblekami itd. – končno število verjetnih, nosljivih kombinacij bo še vedno presunljivo visoko.

Ko sem nazadnje na Tininem blogu preverila, kakšni so trendi za zimo 2014/2015, sem bila prijetno presenečena … Med osnovna oblačila v moji omari namreč spada kar nekaj sivih odtenkov, prevelik plašč ali dva, moška oblačila in ženstvene čipkaste majice, tkanine s kovinskim sijajem in kakovostna športna oblačila. Tako trendom do določene mere načeloma lahko sledim tudi s svojo filozofijo pretežnega nesledenja trendom.

»In?« recimo, da me vpraša omara. »Si zdaj zadovoljna z mano?«

»Sem,« potrdim brez besed: »srečna sem s tabo. In ti z mano?« 

Prilagam tudi dve sliki: na sliki 1 imam oblečene kavbojke iz organskega 

bombaža z vzorcem, izdelanim z lasersko svetlobo, in moško jopo iz 

organske volne, na sliki 2 pa svojo absolutno najljubšo tuniko iz bio 

bombaža, čez hlače, ki možu niso bile prav in jih je hotel poslati 

nazaj, pa sem se mu zgodila jaz (ravno tako pri sivi jopi na sliki 1) :-).