Vprašanje bralke: kaj obleči v prvih mesecih nosečnosti?

Živjo Tina,

Zate imam vprašanje in sicer kako naj se lepo obleče nosečnica, ki ji običajne hlače niso več prav, za nosečniške pa še ni dovolj velik trebuh, haha :)? Priznam, da sem večino časa v trenirki, ki pa je vsaj v moji barvi ;). Hvala in lep pozdrav!

Ksenija

Ksenija, tole je v prvih mesecih nosečnosti gotovo zelo aktualno vprašanje. Tudi če nosečniškega trebuha kot takega še ni, se večini žensk kmalu zveča obseg pasu zaradi sprememb, ki se takoj začnejo dogajati v ženskem telesu pod vplivom hormonov. V ljudeh se ob pogledu na tak trebuh poraja vprašanje: »Je noseča ali se je samo zredila??« Marsikatera ženska ugotovi, da ji kavbojke in hlače preprosto niso več prav oz. da jo neprijetno tiščijo, ogromnih hlač z nosečniškim pasom pa še nima kam dati. V tem času ti bodo, draga Ksenija, zelo dobro služile obleke in tunike, ki jih boš nosila na legice ali debelejše žabe. Prav tako so zlata vredne morebitne hlače ali krilo na elastiko (v nasprotju s prepričanjem se take modele pogosto najde v trgovinah z 'normalno' in ne nosečniško ponudbo). Nekatere stranke mi tudi povejo, da so dale kakšne svoje hlače z nižjim pasom predelati šivilji, tako da jim je došila cca. 10 cm debelo elastiko, s katerimi premostijo obdobje do večjega trebuha.
Nosečnost je čas, ko lahko nosiš tudi silhuete, ki ti sicer ne pristajajo, saj prisotnost trebuha spremeni obliko postave in se ti ni treba bati, da bi bila v neprimernih oblačilih videti 'nosečniško' ;). Tako si lahko daš duška z letos zelo modnimi škatlastimi silhuetami (širši plašči, ki imajo obliko kokona, daljši ravno rezani volneni puloverji, volnene obleke brez pasu, enodelni kombinezoni in podobno), ki jih je v trgovinah vse polno. 

(foto: cosstores.com)

(foto: babble.com)

Vsem stopnjam nosečniškega trebuha zelo pristajajo (seveda odpeti) telirani suknjiči, saj dodajo strukturo in formalnejši videz, ki je primeren tudi za službene priložnosti. Tudi preprost outfit pa lepo zaokroži zanimiv šal ali pašmina, domiseln kos nakita in seveda urejena frizura ter nekaj ličil.

(foto: blogs.parenthood.com)

Decembrska kolumna v reviji Ženski svet: o prijaznem nakupovanju

V tokratni kolumni nisem mogla mimo tega, da se bliža obdobje obdarovanja in nakupovanja daril. Izbrala sem nekaj izdelkov slovenskih oblikovalcev, ki so mi všeč ter ki bi ali jih bom z veseljem kupila za svoje bližnje. (Če se kdo sprašuje, ali gre za plačano reklamo, vam lahko zagotovim, da oblikovalci do tega trenutka niso imeli pojma o tem in da je izbor povsem moj.) Na koncu pa opozarjam še na preveliko količino plastičnih vrečk, ki jih odnesemo s sabo iz trgovin. Odpovejmo se vedno novim plastičnim vrečkam in v ta namen nosimo s sabo že uporabljeno vrečko ali temu namenjen nakupovalni cekar; manjši nakupi pa grejo z lahkoto v našo torbo, ki je itak neskončno velika, kajne ;).

Isabel Marant za H&M

Histerija drenjanja za še tako 'vročimi' kosi ni moja logika, zato imam tudi omejene izkušnje na temo sodelovanj znanih oblikovalcev z gigantom H&M. Lani marca sem šla v popoldanskem času pofirbcat za Marni za H&M kolekcijo in našla lep vzorčast zlat top. Tokrat so mi bile okoliščine naklonjene, saj je kolekcija Isabel Marant for H&M prišla na police H&M trgovine na Čopovi, in prav bližnja lokacija me je prepričala v to, da sem si šla zadevo ogledat v živo. Pred trgovino sem prišla morda tri minute pred odprtjem, ko so gručo čakajočih že spustili v trgovino. Ženske so se – predvidljivo – dobesedno zapodile med police in obešalnike, izbirale pa so kar na slepo, bolj približno pogledale konfekcijsko številko in si tresočih rok nagrabile čim več kosov. 

V primeru omejene izdaje dizajnerske kolekcije se namreč prava selekcija ne dogaja med policami kot med 'normalnim' šopingom, temveč si dame raje vzamejo čas v kabinah za pomerjanje, kjer se šele v resnici vidi, kaj jim je sploh všeč, prav in kaj bi dejansko imele. Moja spremljevalka si je že sinoči vnaprej začrtala plan in tako sva iskali skoraj izključno samo tiste kose, za katere je rekla, da bi jih pomerila in pogojno imela. Kljub grebatorskemu vzdušju sva uspeli dobiti veliko večino tistih parih željenih kosov in se tudi sami odpravili do kabine za pomerjanje. 

Rečem lahko, da sem bila prijetno presenečena nad materiali oblačil, saj med vsemi kosi nisem videla niti ene deklaracije o sintetični sestavi, sem jih pa precej vestno preverila. Namesto tega so majice presenetile s sestavo lan ali bombaž, veliko tanjših oblekic, topov in šalov pa je bilo deloma ali v celoti svilenih. Glede na to se mi cene sploh niso zdele visoke, čeprav so seveda bile višje od cen ostalih oblačil v H&M. Moja spremljevalka se je na koncu odločila za tri zelo uporabne kose, ki si jih je želela, jaz pa sem odšla skromno z dekorativnim zlatim šalom. 

Vse fotografije: Tina Martinec Selan.

Intervju z Milanko Fabjančič

Z akademsko slikarko in ilustratorko Milanko Fabjančič sva prijateljici že več kot desetletje in brez pretiravanja lahko rečem, da je ena najbolj barvitih žensk, kar jih poznam. Od nekdaj se mi je zdela zanimiva zaradi svojega prepoznavnega osebnega sloga, ki združuje ogromno vzorcev, potiskov in barv, njena oblačila in dodatki pa imajo obilico karakterja in ponavadi za seboj tudi dobro zgodbo. Kot mama dveh kratkohlačnikov in ustanoviteljica lastne blagovne znamke Ha ha! ima povsem poln urnik, a si je vseeno vzela nekaj minut in odgovorila na moja vprašanja. Mislim, da bodo fotografije delčka njenega vsakdanjika in zanimivi odgovori, ki jih je pripravljena deliti z bralci Odglavedopet, vsem nam v razmišljanje in morda tudi v navdih. Milanka, hvala za tvoj intervju!

(foto: osebni arhiv Milanke Fabjančič)

Kako bi definirala (osebni) stil na splošno? Kako pa bi opisala svoj slog?

Tak, da me poživi. Poln, ekscentričen, brez strahu in sramu. Znotraj podivjanosti pa uravnotežen ter brez naključij, z nujno piko na i.

Po kakšnem principu sestavljaš svoje outfite? Kako izbiraš barve zase? Ali gledaš na oblačenje in modne dodatke kot na sredstvo, s katerim se (tudi) izražaš?

Večinoma se nagibam k toplim barvam. Zelo rada imam fuksijo. Ločujem na dneve, ko sem rahlo kamuflirana, z očali in bolj zadržana, takrat se zavijem v ogromno temno sivo jopo in ždim v kreativnem kokonu, me ni. Ko na tak dan odkorakam ven, sem ponavadi v kombinaciji s črno. Kadar pa imam kakšne dogodke ali dan, ko veliko krožim po mestu in opravkih, sem polna vzorcev in barv. Od nekdaj dežurni klovn. Ali papiga. Torej vedno po trenutnem občutku. Včasih melanholično, velikokrat pa flambojantno.

Kako gledaš na modne trende?

Nikakor. Ko izvem, da je nekaj in, ponavadi rečem »Aja?«.

Kaj opaziš na ženski, ki te pritegne – je to lepota, dober stil, njena osebnost ali kaj drugega?

Zanima me cel paket. Seveda me pritegne vse estetsko, po drugi strani me pa iz čiste fascinacije zanima tudi vse ostalo. Čeprav je res, da absolutno nisem klasičen športno-eleganten tip, vendar to ne pomeni, da s tako oblečeno osebo ne bi mogla prebiti nekaj ur v kvalitetni debati.

Kakšen je naš 'nacionalni attitude' do oblačenja, osebne urejenosti, stila? Kako se oblačimo v primerjavi z ženskami v tujini?

No, kot sem rekla ravno prej, meni se zdi tipična Slovenka zelo praktična gospa. Flis, nekaj, da ne prepiha. Ne razumem estetike športnih oblačil, ampak kot pri vsem v življenju si rečem, vsakemu svoje. Tujina je pa tako širok pojem ... od ameriških belih nogavic pa do londonske kakofonije ... no, jaz sem definitivno bolj na tem drugem polu.

(foto: osebni arhiv Milanke Fabjančič)

Kako ocenjuješ oblačenje in stil moških v Sloveniji? Kaj ti je všeč, kaj bi izboljšala?

Mislim, da reveži nimajo kaj dosti izbire. Če se odrečeš multinacionalkam, ki šivajo na Kitajskem in diktirajo »modo za mlade«, ti bolj ali manj ostane lovski kolorit. Tisti fantje, ki imajo dober modni impulz, če niso sami vešči improvizacije in iznajdljivosti, v prodajalnah nikakor ne dobijo sveže inspiracije. Vrhunec zanimivega so avtorski sitotiski na T-shirtih. Kaj več je pa že veleizjema.

Glede na to, da si likovnica in umetnica – se ti zdi, da za ljudi v tvojem poklicu velja, da se oblačijo drugače? Če ja, kaj po tvojem mnenju vpliva na to?

Temu bi predvsem rekla drugačen način komunikacije s svetom. Mi komuniciramo z vizualnim, torej tudi z lastno podobo, javno in privatno. Gre za specifično dojemanje vsega, spontano kombiniraš, dopolnjuješ v kompozicijo, pa naj bo to na listu papirja in s svinčnikom v roki ali pa zjutraj pred omaro.

Se tudi tebi dogaja znana ženska dilema, da zjutraj stojiš pred (polno) omaro in se ti vendarle zdi, da nimaš kaj obleči?

Zadnje čase sploh ne. Po dveh nosečnostih in silnih transformacijah figure se je zdaj nekako umirilo in imam nazaj svojo garderobo. Ki je izdatna. Si vseeno občasno privoščim kakšno oblačilno eskapado, ponavadi si nakup opravičim z javnim dogodkom. Ampak nimam več trgovinskih »craving-ov« izpred desetih let. Po eni strani tudi zaradi prevelike kritičnosti do ponudbe na policah, po drugi strani pa mamice zapademo v neke vrste askeze na temo, kaj privoščiti sebi in kaj družini iz skupnega budgeta. Sem res pomirjena s ponudbo lastne garderobe.

Za konec še nekaj kratkih vprašanj:

čevlji, ki jih kupim in nosim, so/morajo biti ... če se da, Camper.

kvaliteta ali kvantiteta (v omari) ...? kvaliteta je kvantiteta? Ne, hec. Kvaliteta.

moj(i) najljubši parfum(i) ... DKNY »Be Delicious«.

v omari nimam nikoli dovolj ... vzorcev.

za dušo poskrbim z ... risanjem in duhovitimi ljudmi.

čez 10, 20 let se vidim ... v polnem zagonu zajemam življenje z veliko žlico.

(foto: Tina Martinec Selan)