ponedeljek, 30. september 2013
Izkušnja stranke Barbare: "Življenje je prekratko, da bi odlično izgledali le nekajkrat na leto!"
Ena izmed mojih najljubših strank Barbara, s katero redno sodelujeva (zadovoljstvo je obojestransko), je prijazno privolila, da na blogu pokažem delček najinega dela. Ko se dobiva, ob pregledovanju vsebine njene garderobe za prihajajočo sezono sestavljava stajlinge iz njenih oblačil in dodatkov, ki jih že ima doma. Marsikakšen kos je star že leta, a na novo zaživi v drugačni kombinaciji, na katero Barbara morda dotlej še ni pomislila. Sproti nastaja seznam stvari, ki jih še potrebuje, da bi dopolnila outfite. Nekatere stvari pa so seveda tudi 'za odstrel'. Manjkajoče kose s seznama potem postopoma kupuje(va), marsikateri nakup pa vnaprej predebatirava kar preko interneta, ker Barbara večino leta ne živi v Sloveniji. Ob zadnjem srečanju sva se odločili tudi fotografirati vse uspešne stajlinge, saj fotografije Barbari služijo kot navdih, kaj obleči, tudi ko že nekaj časa mine od najinega delovnega sestanka in se kakšen detajl že pozabi.
Spodnji fotografiji prikazujeta skoraj enak outfit, na levi strani med najinim srečanjem, na desni pa v realnem življenju. Barbara je stajling še dopolnila in nadgradila s šalom, kupljenim po seznamu. Outfit sestavljajo leta star in na razprodajah kupljen plašč Mango, obleka Baukjen, legice H&M, balerinke Chanel, neznan pas, torba Dolce & Gabbana ter šal Baukjen.
(foto: osebni arhiv stranke)
Sicer pa je Barbara takole opisala svojo izkušnjo z mano: "Za obleko sem vedno porabila kar nekaj denarja, nikoli pa
nisem bila popolnoma zadovoljna s svojo garderobo in svojim izgledom. Dostikrat
sem obstala pred ogledalom in vedela, da ne izgledam napačno, a vendarle je bilo
nekaj 'off'. Po drugi nosečnosti sem se odločila, da je napočil pravi trenutek,
da pri oblačenju naredim korak naprej. Tino Martinec Selan mi je priporočila
prijateljica. Najino prvo svetovanje je bilo zame pravo doživetje in razodetje.
Ko je Tina zaključila s pospravljanjem moje omare, je ta izgledala kot izbran
butik, jaz pa sem končno razumela, kje ga lomim. Odkar sodelujem s Tino, sem
uresničila svoj cilj, da sem super oblečena prav vsak dan in ob vsaki priložnosti,
saj mislim, da je življenje prekratko, da bi odlično izgledali le parkrat na leto.
Sodelovanje s Tino Martinec Selan je pravi užitek, posebej cenim njeno resnost
in natančnost."
četrtek, 26. september 2013
Moj članek 'Sport and fashion' objavljen v septembrski številki revije SINFO
Gotovo se spomnite članka 'Šport in moda', ki sem ga objavila letos poleti. Z Urada vlade RS za komuniciranje so me pred časom vprašali, ali bi bila pripravljena članek (ki bi ga dali prevesti v angleščino) objaviti v njihovi promocijski reviji SINFO. Revijo izdajajo predvsem za tuje javnosti, septembrska revija pa bo v skladu z duhom časa posvečena pravkar zaključenemu EuroBasketu. Zelo sem zadovoljna s prevodom ter ponosna na to objavo, tako da se gospe Valeriji Obu zahvaljujem za sodelovanje.
P.S.: Revija izide jutri.
P.S.: Revija izide jutri.
sreda, 25. september 2013
Kolumna v oktobrski številki revije Ženski svet
V oktobrski številki revije Ženski svet razmišljanje o tistem težko definiranem, kar naredi res dober stil - attitude.
torek, 24. september 2013
Ženskam prijazno nakupovanje v Velenjki
Stavim, da je ni ženske med nami, ki ne bi vsaj kdaj bentila
nad tegobami nakupovanja, ko jo spremljajo naveličan mož, sitni majhni otroci
in neprijazno okolje nakupovalnega centra, kot nalašč pa se v zadnjem trenutku
izprazni še baterija na telefonu. V nakupovalnem centru Velenjka so mislili na
vse. Novi lastniki in arhitekti so trgovino zasnovali tako, da je nova notranja
oprema karseda ženskam prijazna. To pomeni veliko dnevne svetlobe, nežen, a
nevsiljiv vonj v trgovini, živahne barve in raznoliko ponudbo. Za majhne otroke
so pripravili prostor z igrali, kjer so na voljo tri animatorke, tako da lahko
otroke brez slabe vesti pustite, da se varno igrajo, medtem ko se vi v miru sprehodite
po trgovinah. Za moške prav tako načrtujejo del trgovine, kjer bodo lahko v
miru prebrali kakšen časopis in pustili izvoljenkam, da se same razgledajo
naokrog. Na hodnikih so udobne sedežne garniture, ki so namenjene temu, da se
lahko usedemo, razmislimo o nakupih ali se le družimo, medtem pa lahko tudi napolnimo
izpraznjeno baterijo prenosnega telefona ali računalnika.
(foto: Klemen Kokol)
Na posebno otvoritev za medije nas je povabila njihova predstavnica za stike z javnostjo Helena Ajdnik (Kreativus), prijetno popoldne pa je minilo v druženju z domačinkama Natalijo Verboten in Aljo Krušič ter posebno gostjo Svetlano Makarovič.
(foto: Klemen Kokol)
Ob dobri hrani in palačinkah (made by Natalija ;)) smo poklepetali
in uživali v dobri družbi, nato pa poskusili tudi poseben koktajl 'Velenjka',
ki bo naprodaj samo v tej trgovini. Za tiste, ki ste doma v tem delu Slovenije
ali za tiste, ki se boste peljali mimo, zagotavljam prijetno šoping izkušnjo.
(foto: Tina Martinec Selan)
(foto: Klemen Kokol)
P.S.: Natalija Verboten, ki je v resnici prav tako luštna, prijazna
in preprosta, kot se zdi s televizijskih ekranov, je rekla, da tako oblačila za
nastope kot tudi za prosti čas vedno kupuje s svojo stilistko. Prepričana sem,
da je to razlog, da je vedno brezhibno urejena svoji postavi primerno, ter si želim,
da bi več medijsko izpostavljenih oseb razmišljalo na tak način.
(foto: Tina Martinec Selan)
ponedeljek, 23. september 2013
PL-preobrazba: gospa Kristina
V septembrski PL-preobrazbi smo sodelovali s kandidatko
Kristino, ki že od pomladi stopa tudi po osebni poti preobrazbe – izgube odvečnih
kilogramov. K bolj zdravemu načinu življenja, pa tudi na našo preobrazbo jo je
prijavila njena prijateljica, ki ji stoji ob strani in skupaj z njo vsak dan
telovadi. Osebno sem bila zelo vesela, da smo lahko tudi na osebi z močnejšo
postavo pokazali, da urejenost in kakšen odvečen kilogram nista medsebojno
skregana, ter kaj se da narediti s kombinacijo primerne frizure, ličenja in
pravega kroja oblačil.
Dodatno sem bila vesela tega, da sem v trgovini Emporium
našla tudi oblačila v barvah, saj se pogosto zdi, kot da so oblačila za
močnejše zgolj črna. Res je veliko te barve, vendar se vsekakor da najti tudi
barve in vzorce. Ko sem v začetku preobrazbe Kristino vprašala, če ima kakšne
specifične želje glede oblačil oziroma outfitov, mi je rekla samo, da si
neskončno želi poskusiti kakšno obleko, če obleka zanjo sploh obstaja, seveda. Take
izzive imam nadvse rada in tudi obleko zanjo sem našla.
Sicer pa naj
fotografije govorijo same zase. Upam, da bodo tudi Kristini dale nadaljnega poguma in motivacije za pot k zastavljenemu cilju!
»Ko sem neki večer
dobila SMS od najboljše prijateljice Tanje, da sem vabljena na stilsko
preobrazbo, sem imela mešane občutke, saj sem močnejše postave in se mi je
zdela stilska preobrazba "misija nemogoče". Kljub temu pa sem bila
vesela, ker se mi je od letošnjega marca življenje obrnilo na glavo. Tanja me
je namreč spodbudila, da sem začela telovaditi in seveda pravilno jesti. Tako
da sva skoraj vsak dan telovadili po uro in pol v fitnesu s pomočjo osebnega
trenerja in tako mi je uspelo v treh mesecih izgubiti kar 25 kg. Čeprav je bilo
velikokrat naporno, sem zdržala in sem jima zelo hvaležna, da sta mi stala ob
strani in me spodbujala. Zato sem bila toliko bolj vesela preobrazbe, ker so mi
stara oblačila občutno prevelika. Tisti dan, ko smo bili dogovorjeni v
Kristalni palači, sem imela tremo, ampak že ob stisku rok ga.Tanje in ostale
ekipe je nekoliko popustila, tako da smo se pogovarjali bolj sproščeno. Sama
preobrazba je bila FENOMENALNA in počutila sem kot v "sedmih nebesih",
KRASNA ekipa, vsi ste/so poskrbeli, da sem se za en dan spremenila v "zelo
pomembno osebo" oziroma manekenko. Vsak je opravil odlično nalogo, tako z
oblačili, frizuro in make-upom«, je
še zaključila svoje misli o preobrazbi Kristina.
Prvi outfit pokaže pomembno lekcijo optičnega ožanja postave
s svetlejšim osrednjim delom na trupu in temnejšimi predeli ob straneh. Tudi za močnejše postave
je mogoče najti ustrezne hlače in zgornje dele v lepih barvah in vzorcih.
Torbica zaokroži barvno temo outfita, čevlji s polno peto pa nudijo dovolj
opore in udobja. Hlače Punt Roma, bluza
in suknjič Wallis, torba Dorothy Perkins, čevlji Nero Giardini
Drugi outfit je lahko elegantnejši dnevni ali večerni,
odvisno od dodatkov. Top z globokim V izrezom in svetlečimi kamenčki ob dekolteju podaljšuje
linijo vratu in vleče pogled vertikalno, kar prispeva k navidezno vitkejši
silhueti. Hlače Punt Roma, tunika Wallis,
zapestnice Dorothy Perkins, torba Furla, čevlji Nero Giardini
Tretji outfit: Kristina se je izredno razveselila obleke, ki
ji je bila zelo všeč. Obleka ni tako široka, da bi kot šotor povsem skrila
postavo, seveda pa tudi ni preveč ozka, da bi se neprijetno zažirala med
obline. Mala zlata torbica zaradi majhnosti služi le za večerne izhode. Salonarji
so zaobljeni in imajo ustrezno debelino pete, ki lepo uravnoteži Kristinine
noge. Obleka in mala večerna torbica Punt
Roma, uhani Dorothy Perkins, čevlji Calvin Klein
Fotografije: Sanja Martinec.
Članek o preobrazbi si lahko preberete tudi na portalu Planet Lepote.
torek, 17. september 2013
O blog(anj)u
»Te kar občudujem, da še vedno pišeš svoj blog. Zadnje čase
sem dobila občutek, da so blogi postali totalno passé«, mi je rekla
sogovornica. Najprej me je imelo, da bi se začela divje zagovarjati, potem pa sem
ugotovila, da ima kar prav. Ogromno blogov slovenskih avtorjev in avtoric, ki
sem jih rada prebirala, ni več oz. je bil zadnji vnos napisan mesece nazaj –
zanesljivo znamenje, da je njihov blog zaspal za vedno ali je v gotovem
izumiranju (če naštejem le tiste, ki so se dotikali mode in stila, so to npr.
DCMU, Izpovedi Zapravljivke, Sisi blog, Model agent mother fashion, ...). Potem
sem se spomnila debate, ki sem jo imela že leta nazaj z znancem, ki se zelo spozna
na te stvari. Že takrat, ko sem začenjala z blogom Odglavedopet, mi je rekel, naj se
zavedam, da blogom kot takim bije zadnja ura. Zavedam se, da so video vsebine
dosti atraktivnejše, da bolj instant-zadovoljijo gledalca (stavim, da v
povprečju ljudje raje gledajo video ali film kot berejo), so pa tudi mnogo zahtevnejše, dražje in bolj komplicirane
za pripravo. Tudi sama priznam, da sem vizualni tip in da mi je ogledovanje
estetskih insta-fotografij v velik
užitek. Sprašujem pa se, ali slika res pove več kot tisoč besed oziroma ali
slika vedno pove več kot tisoč besed?
In če je blog plod izključno lastnega truda ter gre za delo, ki ga opravljaš
poleg vsega ostalega, potem je kvaliteten – od kvalitete tukaj ne odstopam in
je kvantiteta ne bo nikoli nadomestila – članek najboljše, kar se lahko
'zgodi'. Ker nisem tržnica ne po izobrazbi ne po duši, so mi tuje tudi
raznorazne 'podkupnine' v obliki nagradnih iger, prošenj za komentarje in
lajke, čeprav vem, da je to dober način za pritegovanje publike in dvig
obiskanosti neke vsebine.
Sem predstavnica izumirajočih dinozavrov, ki še pišejo blog
ali blog vendarle še ni umrl? Tuji blogi, ki jim že leta rada sledim, so še kar
'alive and kicking' ;).
Zdaj pa ste na vrsti bralke in bralci, vaša mnenja me
iskreno zanimajo. Povejte mi, ali radi berete bloge? Ali radi berete
Odglavedopet blog? Kakšne vsebine so vam všeč, česa si želite?
(foto: Tim Walker)
torek, 10. september 2013
Misija nemogoče ali kupovanje otroških oblačil v centru Ljubljane
Nekaj tednov nazaj, ko smo hčerko začeli navajati na
kahlico, sem se med sprehodom po centru mesta spomnila, da bi šla kupit nekaj
parov spodnjih hlačk zanjo. Pa sem obstala v zadregi, kam naj sploh grem. Po
premisleku sem se spomnila, da bi – če kje, to znali imeti v Nami na otroškem
oddelku. Žal so imeli tam le eno znamko spodnjega perila za otroke, ki je
precej draga (za ceno enega para dobim v kakšni drugi trgovini cel paket
spodnjih hlačk) in še to ne v njeni številki. Stvar me je osupnila. Najprej sem
se spraševala: ali sem res jaz tako zahtevna, da bi rada v centru kupila tako
banalne stvari kot so otroške spodnje perilo, nogavice in podobno, ali je nekaj
s centrom mesta preprosto narobe?? Odločila sem se za slednje. Zdi se mi docela
neverjetno, da sredi prestolnice ni trgovin z otroškimi oblačili. Tako smo se
prisiljeni voziti na v nakupovalne centre izven centra, kjer se sicer dobijo
lepa otroška oblačila po normalnih cenah, a za tistega, ki nakupovalnih centrov
ne mara, je to prava muka. Zakaj znamke, kot je npr. Okaidi, nimajo svoje
trgovine v centru mesta? Zakaj Zara in H&M, ki imata lepo ponudbo otroških
oblačil in trgovini s ponudbo za odrasle na najbolj 'prometnih' ljubljanskih ulicah, nimata oddelka za otroke tudi v mestu? Edini trgovini z otroškimi
oblačili sta Maxi in Nama (ter nekaj butične ponudbe na Starem trgu), a tam je
ponudba včasih omejena ali pa se preprosto ne dobi številke. Glede na veliko
število staršev, ki se z otroki v vozičkih sprehajajo po mestu, sem prepričana,
da bi bilo povpraševanje veliko; zase vem, da bi mi tovrstna ponudba zelo
olepšala in olajšala nakupovanje za moja otroka ter da bi zato še raje hodila
po centru Ljubljane, kjer sem tako rekoč vsakodnevno.
ponedeljek, 2. september 2013
Barve po petdesetem
Nedolgo nazaj sem na spletu brala zanimiv članek o
raziskavi, ki so jo naredili v Veliki Britaniji. Med ženskami, starimi nad
petdeset let, so naredili anketo, v kateri so jih vprašali o vsebini njihovih
garderobnih omar. Večina vprašanj se je nanašala na njihovo dojemanje barv in
na to, do kakšne mere si ženske upajo nositi barve. Čeprav jih je v splošnem
vprašanju o barvah 91 odstotkov odgovorilo, da so jim žive barve zelo všeč, pa ima
skoraj tri četrtine anketirank v svoji omari največ tri živobarvne kose oblačil
ali modnih dodatkov. Ko so jih povprašali o razlogih za slabo zastopanost barv
v njihovih omarah, so ženske odgovorile, da se v črni, sivi, rjavi in peščenih
tonih počutijo najbolj varne – ker ni bojazni, da bi na kakršenkoli način
izstopale ali da bi jih kdo opazil.
(foto: smh.com.au)
Pravijo, da so petdeseta nova trideseta, zato so zgornje ugotovitve toliko bolj zaskrbljujoče. Čeprav veljajo za ženske v Veliki Britaniji, lahko iz opazovanja in izkušenj s strankami rečem, da zelo podobno velja tudi za slovenske dame po petdesetem. Pa vendar nam barve v življenje vnesejo toliko veselja, užitka in lepote, da ni popolnoma nobenega razloga, da bi jih nosile samo v rani mladosti. Omenjena raziskava je pokazala, da tista peščica žensk, ki si kdaj pa kdaj drzne obleči rumeno, modro, zeleno, rdečo, oranžno in podobno, to stori le na počitnicah. Paradoks je v tem, da se bi morale starejše dame toliko bolj izogibati dolgočasnim, temnim barvam, kolikor več let štejejo. Svetle in žive barve, ki se ujemajo z našim barvnim tipom in podtonom kože, namreč osvetlijo obraz, saj odsevajo svetlobo ter zato navidezno zakrivajo podočnjake, temne madeže in gube. Pravi mali obrazni lifting brez skalpela torej, da psihološkega učinka barv na nas in na ljudi okoli nas sploh ne omenjam.
Britanska raziskava je še pokazala, da si ženske po petdesetem tudi bistveno manj drznejo nositi laskave kroje in poseči po izrazito modnih kosih, enostavno zato, ker se bojijo tega, kaj bodo rekli drugi (!).
Drage bralke, najbolj važno je, kaj si o sebi mislite same in kako samozavestne ste v svoji koži. Če vas bodo drugi opravljali iz nevoščljivosti, dodatna točka za vas. Pa ve, si upate biti lepe, zapeljive in zadovoljne v svoji koži tudi po tem, ko ste se že rokovale z Abrahamom ;)?
(foto: rtvslo.si)
Naročite se na:
Objave (Atom)