Z akademsko slikarko in ilustratorko Milanko
Fabjančič sva prijateljici že več kot desetletje in brez pretiravanja lahko
rečem, da je ena najbolj barvitih žensk, kar jih poznam. Od nekdaj se mi je
zdela zanimiva zaradi svojega prepoznavnega osebnega sloga, ki združuje ogromno
vzorcev, potiskov in barv, njena oblačila in dodatki pa imajo obilico
karakterja in ponavadi za seboj tudi dobro zgodbo. Kot mama dveh
kratkohlačnikov in ustanoviteljica lastne blagovne znamke Ha ha! ima povsem poln
urnik, a si je vseeno vzela nekaj minut in odgovorila na moja vprašanja. Mislim,
da bodo fotografije delčka njenega vsakdanjika in zanimivi odgovori, ki jih je
pripravljena deliti z bralci Odglavedopet, vsem nam v razmišljanje in morda
tudi v navdih. Milanka, hvala za tvoj intervju!
(foto: osebni arhiv Milanke Fabjančič)
Kako bi definirala (osebni) stil na splošno? Kako pa
bi opisala svoj slog?
Tak, da me poživi. Poln, ekscentričen, brez
strahu in sramu. Znotraj podivjanosti pa uravnotežen ter brez naključij, z
nujno piko na i.
Po kakšnem principu sestavljaš svoje outfite? Kako
izbiraš barve zase? Ali gledaš na oblačenje in modne dodatke kot na sredstvo, s
katerim se (tudi) izražaš?
Večinoma se nagibam k toplim barvam. Zelo rada
imam fuksijo. Ločujem na dneve, ko sem rahlo kamuflirana, z očali in bolj
zadržana, takrat se zavijem v ogromno temno sivo jopo in ždim v kreativnem
kokonu, me ni. Ko na tak dan odkorakam ven, sem ponavadi v kombinaciji s črno.
Kadar pa imam kakšne dogodke ali dan, ko veliko krožim po mestu in opravkih,
sem polna vzorcev in barv. Od nekdaj dežurni klovn. Ali papiga. Torej vedno po
trenutnem občutku. Včasih melanholično, velikokrat pa flambojantno.
Kako gledaš na
modne trende?
Nikakor. Ko izvem, da je nekaj in, ponavadi rečem »Aja?«.
Kaj opaziš na
ženski, ki te pritegne – je to lepota, dober stil, njena osebnost ali kaj
drugega?
Zanima me cel paket. Seveda me pritegne vse estetsko, po drugi strani
me pa iz čiste fascinacije zanima tudi vse ostalo. Čeprav je res, da absolutno
nisem klasičen športno-eleganten tip, vendar to ne pomeni, da s tako oblečeno
osebo ne bi mogla prebiti nekaj ur v kvalitetni debati.
Kakšen je naš
'nacionalni attitude' do oblačenja, osebne urejenosti, stila? Kako se oblačimo
v primerjavi z ženskami v tujini?
No, kot sem rekla ravno prej, meni se zdi tipična Slovenka zelo
praktična gospa. Flis, nekaj, da ne prepiha. Ne razumem estetike športnih
oblačil, ampak kot pri vsem v življenju si rečem, vsakemu svoje. Tujina je pa
tako širok pojem ... od ameriških belih nogavic pa do londonske kakofonije ...
no, jaz sem definitivno bolj na tem drugem polu.
(foto: osebni arhiv Milanke Fabjančič)
Kako ocenjuješ
oblačenje in stil moških v Sloveniji? Kaj ti je všeč, kaj bi izboljšala?
Mislim, da reveži nimajo kaj dosti izbire. Če se odrečeš
multinacionalkam, ki šivajo na Kitajskem in diktirajo »modo za mlade«, ti bolj
ali manj ostane lovski kolorit. Tisti fantje, ki imajo dober modni impulz, če
niso sami vešči improvizacije in iznajdljivosti, v prodajalnah nikakor ne
dobijo sveže inspiracije. Vrhunec zanimivega so avtorski sitotiski na
T-shirtih. Kaj več je pa že veleizjema.
Glede na to, da si likovnica in umetnica – se ti zdi, da za ljudi v tvojem
poklicu velja, da se oblačijo drugače? Če ja, kaj po tvojem mnenju vpliva na
to?
Temu bi
predvsem rekla drugačen način komunikacije s svetom. Mi komuniciramo z
vizualnim, torej tudi z lastno podobo, javno in privatno. Gre za specifično
dojemanje vsega, spontano kombiniraš, dopolnjuješ v kompozicijo, pa naj bo to
na listu papirja in s svinčnikom v roki ali pa zjutraj pred omaro.
Se tudi tebi
dogaja znana ženska dilema, da zjutraj stojiš pred (polno) omaro in se ti
vendarle zdi, da nimaš kaj obleči?
Zadnje čase sploh ne. Po dveh nosečnostih in silnih transformacijah
figure se je zdaj nekako umirilo in imam nazaj svojo garderobo. Ki je izdatna.
Si vseeno občasno privoščim kakšno oblačilno eskapado, ponavadi si nakup
opravičim z javnim dogodkom. Ampak nimam več trgovinskih »craving-ov« izpred
desetih let. Po eni strani tudi zaradi prevelike kritičnosti do ponudbe na
policah, po drugi strani pa mamice zapademo v neke vrste askeze na temo, kaj
privoščiti sebi in kaj družini iz skupnega budgeta. Sem res pomirjena s ponudbo
lastne garderobe.
Za konec še nekaj kratkih vprašanj:
čevlji, ki jih kupim in nosim, so/morajo biti ... če se da, Camper.
kvaliteta ali kvantiteta (v omari) ...? kvaliteta je kvantiteta? Ne, hec. Kvaliteta.
moj(i) najljubši parfum(i) ... DKNY »Be Delicious«.
v omari nimam nikoli dovolj ... vzorcev.
za dušo poskrbim z ... risanjem in duhovitimi ljudmi.
čez 10, 20 let se vidim ... v polnem zagonu zajemam življenje z veliko
žlico.
(foto: Tina Martinec Selan)